Primer Novič dokončno končan

Tričlanski senat ljubljanskega višjega sodišča pod vodstvom Barbare Črešnar Debeljak je zavrnil obtožbo zoper dr. Milka Noviča. To se je zgodilo zaradi zastaranja kazenskega pregona. Pregon zoper Noviča zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika torej ni več možen. Je pa, zgolj v pojasnilo, povsem mogoč za morebitnega drugega osumljenca, saj kaznivo dejanje umora zastara po 50 letih. Odločitev višjega sodišča ni presenečenje – že ko so 21. decembra lani Noviča umora oprostili, je bilo govora o tem, da bo zastaranje nastopilo konec meseca. Višje sodišče je zdaj ugotovilo, da je nastopilo že prej. In da je sodnica Sinja Božičnik zadnje tri glavne obravnave, tudi izrek oprostilne sodbe, izpeljala že v času zastaranja.

Kot je znano, je bil Novič obtožen, da je 16. decembra 2014 zvečer na parkirišču pred restavracijo na Tbilisijski v Ljubljani s pištolo kalibra 7,65 milimetra Jamnika dvakrat ustrelil v glavo. Zaradi hudih poškodb je tri dni pozneje umrl v bolnišnici. Šlo naj bi za brezobzirno maščevanje, ker so ga na Kemijskem inštitutu odpustili. Noviča so spomladi 2017 obsodili na 25 let zapora, a je bila jeseni 2018 sodba na vrhovnem sodišču razveljavljena. Na drugem sojenju, ki se je končalo spomladi 2019, je bil Novič oproščen. Tokrat je bila sodba razveljavljena na višjem sodišču in sicer zaradi dvoma o nepristranskosti sojenja predsednika senata Zvjezdana Radonjića (sodniki se v vsebino sodbe niso poglabljali). Sledilo je zadnje, tretje sojenje. Na ponovno oprostilno sodbo sta se pritožila tožilka Blanka Žgajnar in pooblaščenec Jamnikove vdove Miha Kunič. Zagovornika Monika Poje in Žiga Podobnik sta na tožilsko pritožbo odgovorila, predvsem pa uveljavljala zastaranje pregona. Vse to so obravnavali na javni seji višjega sodišča v začetku tega meseca, odločitev pa pa so stranke zdaj dobile v pisni obliki.

Pooblaščenec terja odstope

Odkar je bil primer razveljavljen na vrhovnem sodišču, je za pregon veljal dveletni zastaralni rok. Po tem pravilu bi zastaranje moralo nastopiti 11. oktobra lani. A vmes je nastopila epidemija in nekaj časa procesni roki niso tekli. Zastaranje se je zato zamaknilo. Za razliko od izračuna prvostopenjskega sodišča, da naj bi nastopilo 27. decembra lani, so zdaj na višjem sodišču ugotovili, da se je to v resnici zgodilo 14. decembra. Torej je prvostopenjsko sodišče po nastopu zastaranja opravilo še tri naroke in tudi izreklo oprostilno sodbo. Zato je to sodbo višje sodišče zdaj spremenilo in sicer tako, da je obtožbo zaradi umora zavrnilo. Pritožb nanjo pa vsebinsko ni obravnavalo. V sklepu je tudi zapisalo, da Jamnikovo vdovo in hči s premoženjsko pravnima zahtevkoma (33.800 oziroma 30.000 evrov, hči zahteva tudi mesečno rento do dopolnjenega 26. leta starosti) napotujejo na pravdo.

"Gre za pričakovano odločitev," je sodbo komentirala tožilka Blanka Žgajnar. Tudi zagovornik Žiga Podobnik je izjavil, da bi bila kakršna koli drugačna odločitev veliko presenečenje. "Če hočemo kot družba napredovati, se je potrebno iz vsakega primera nekaj naučiti," pa je dejal pooblaščenec Miha Kunič. "Zaradi tega ocenjujem, da bi moral zaradi subjektivne odgovornosti (neizločitve sodnika Radonjića med sojenjem) odstopiti predsednik sodišča Marjan Pogačnik, zaradi objektivno-subjektivne odgovornosti generalni državni tožilec, saj ni vložil zahteve pred ustavnim sodiščem za zadržanje dveletnega zastaralnega roka in iz objektivne odgovornosti generalni direktor policije, saj policija ni celovito raziskala primera. Kot na primer, da ni dobila odgovora, zakaj Telekom Slovenije ni posredoval podatka o lokaciji bazne postaje, preko katere je Novič prejel telefonski klic ob 19.39 uri (umor se je zgodil med 19.38 in 19.40). Nato pa bi morala neodvisna komisija pregledati vso relevantno dokumentacijo 'zadeve Novič' in podati predloge, da se kaj takšnega ne ponovi," je dejal pooblaščenec. Kunič tudi upa, da se bodo odgovorni opravičili družini pokojnega Jamnika za vse pretrpljeno ter za to, da pravici (še) ni bilo zadoščeno.