Po pravnomočni sodbi delovnega sodišča v Kopru sta piranski zdravstveni dom in zavarovalnica Adriatic Slovenica (zdaj del zavarovalnice Generali) medicinski sestri Jelki Jerančič, ki jo je februarja 2016 na delovnem mestu v piranskem zdravstvenem domu napadel neprištevni Koprčan, plačala približno 50.000 evrov odškodnine. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je jeseni leta 2018 skoraj v celoti potrdilo sodbo koprskega delovnega sodišča.
Dvaindvajsetkrat jo je zabodel
Napad v piranskem zdravstvenem domu se je zgodil pred štirimi leti. Takrat 29-letni Koprčan je iskal zdravnico Natašo Dojčinovski iz ambulante medicine dela, še pred tem pa svojo mamo. Medicinska sestra v ambulanti medicine dela mu ni še niti odgovorila, takoj jo je napadel. Z nožem jo je zabodel kar 22-krat (ranil jo je po glavi in obrazu, levem očesu, obeh nadlahteh, dlaneh in zapestjih). Posledice bo imela vse življenje. Koprčan je dejanje storil v stanju neprištevnosti, zato mu je senat koprskega okrožnega sodišča izrekel varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstveni ustanovi. Kasneje pa je na osnovi izvedenskega mnenja sodišče spremenilo ta ukrep, tako da se zdravi na prostosti.
Jelka Jerančič je vložila tožbo proti piranskemu zdravstvenemu domu, prepričana, da bi moral delodajalec bolje poskrbeti za varnost na delovnem mestu. Zahtevala je 85.000 evrov. Med sojenjem na delovnem sodišču v Kopru so zaslišali tudi direktorja zdravstvenega doma Matjaža Kranjca, ki je povedal, da delovno mesto medicinske sestre ni ocenjeno kot nevarno. Zdravnica Dojčinovski pa je povedala, da se je v zdravstvenem domu pred napadom zgodilo več neprijetnih dogodkov, predvsem med odvisniki, ki so obiskovali ambulanto v spodnjem nadstropju.
Na koprskem delovnem sodišču so presodili, da je zdravstveni dom podcenil tveganje za nasilne dogodke in da bi morali za varnost zaposlenih poskrbeti že po zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Višji sodniki so pritrdili, da bi moral delodajalec poskrbeti za takšno ureditev delovnih mest, ki bi tveganje za nasilje zmanjšala. V zdravstvenem domu so namestili le kljuke na vratih, bunke, ki jih ni bilo mogoče odpirati od zunaj. Dopuščali pa so, da so ključe puščali na zunanji strani vrat, kar je na sodišču povedala tudi Jelka Jerančič. Tudi višji sodniki so se strinjali, da so se v zdravstvenem domu zavedali nevarnosti, vendar tveganja niso pravilno ocenili oziroma so ga podcenili. Po dogodku so v zdravstvenem domu sicer poskrbeli za dodatne varnostne ukrepe. Višji sodniki, ki so sodbo potrdili tudi glede odškodnine, so delno ugodili le zavarovalnici, pri kateri je imel zdravstveni dom sklenjeno zavarovanje. Ob upoštevanju odbitne franšize bi morala zdravstveni dom in zavarovalnica medicinski sestri nerazdelno plačati 45.000 evrov, zdravstveni dom pa še 5000 evrov, poleg tega pa še zamudne obresti in sodne stroške.
Delno tudi sama prispevala
Na pravnomočno sodbo sta piranski zdravstveni dom in zavarovalnica vložila revizijo na vrhovno sodišče. Senat petih vrhovnih sodnikov je reviziji delno ugodil. Strinjali so se, da bi moral zdravstveni dom zaradi povečane stopnje tveganja zagotoviti strožje varnostne ukrepe, namestitev kljuke, ki se je ni dalo odpreti z zunanje strani, ni bila zadosten ukrep, a je po njihovi presoji tudi medicinska sestra delno prispevala k temu, kar se je zgodilo, saj je na zunanji strani puščala ključ, ki je omogočal nenadzorovan vstop.
Zato zdravstvenemu domu ni mogoče očitati popolne opustitve varnostnih ukrepov niti celotne krivde za nastalo škodo. Sodniki na prvi in drugi stopnji so po njihovi presoji napačno odločili, da soprispevka medicinske sestre ni bilo. Senat vrhovnega sodišča je ocenil, da je bil njen prispevek 50-odstoten. Obstaja velika verjetnost (ne pa gotovost), da storilec do nje ne bi bil prišel, če v vratih ne bi bilo ključev, so dodali. Za takšno odločitev so glasovali trije vrhovni sodniki, dva pa sta bila proti in bi reviziji ugodila v celoti. Odvetnik medicinske sestre Franci Matoz, ki je vložil tožbo, nam je povedal, da na sodbo revizijskega sodišča ne bo vložil ustavne pritožbe, saj ta ne pride v poštev glede pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
