Mariborska okrožna sodnica Andreja Lukeš je v celoti sledila predlogu tožilke Ivane Slana, da Danijela Šenvetra, obtoženega dveh kaznivih dejanj pomoči pri izdaji tajnih podatkov, kaznuje za vsako dejanje s po letom dni zapora, nato pa izreče enotno kazen leta in desetih mesecev zapora.
Da bo izrečena obsodila sodba, sicer ni bilo dvoma, kajti Šenveter je pred slabima dvema tednoma očitke iz obtožnice v celoti priznal. "Nimam kaj skrivati, priznam in obžalujem. Nisem vedel, da gre za tajne podatke, bil sem zaveden," je tedaj dejal sodnici. Očitalo se mu je, da je Vojko Tadina, prvoobtoženi v tej zadevi, nekdanji zaposleni na celjskem okrožnem sodišču, na njegov računalnik naložil podatke, ki so bili označeni s stopnjo tajno. Šlo je za podatke o načrtovanih hišnih preiskavah in podobno, ki jih je Tadina v zameno za denar ponujal ljudem iz kriminalne združbe. Tadina, ki mu je tožilstvo očitalo pet kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in bil obsojen na skupaj pet let zapora. Denar je nekdanji zaposleni na preiskovalnem oddelku celjskega sodišča - potem ko se je ugotovilo, od kod uhajajo podatki, je ostal brez službe - potreboval, da je poravnal dolgove, ki so izhajali iz njegove odvisnosti od mamil. "V tistem času sem imel težko obdobje, težave sem napačno reševal, družba me je tudi zavedla in sem tonil globlje in globlje. Moral bi to rešiti drugače. Vse bi spremenil, a zdaj je že prepozno. Česa podobnega ne bom več storil. Tudi čas v priporu mi je pomagal, da sem pričel drugače razmišljati. Želim si ustvariti družino z bivšo partnerko in skrbeti za najina mladoletna otroka," je na sodišču razlagal Tadina. Sodnica mu je nato izrekla kazen, kot je bila dogovorjena s sporazumom - tega je Tadina podpisal še s celjskimi tožilci, zadevo pa so nato prevzeli mariborski, saj je bila zadeva iz Celja prenesena v Maribor.
Prosil je za alternativno obliko prestajanja kazni
Šenveter je včeraj, še preden mu je sodnica Lukeševa izrekla sodbo, ponovil, da dejanje obžaluje, da z dejanjem ni ničesar pridobil in da je od vsega začetka sodeloval s policisti, ki so preiskovali sume. Dejal je, da si je po tem, ko je prišel iz zapora - skupaj mu je zaradi več premoženjskih deliktov bila izrečena v preteklosti kazen sedem let in dva meseca zapora - uredil življenje, ima službo, znova se je povezal z otrokom, in da je bilo to dejanje zgolj nepremišljenost. Da je hud sladkorni bolnik, je poudaril na sodišču. Zato je sodišče zaprosil, da mu, če se bo odločilo za zaporno kazen, omogoči katero od oblik alternativnega prestajanja zaporne kazni, torej delo v družbeno korist ali prestajanje zapora zgolj ob koncih tedna. "Hči mi ne bi nikoli odpustila, da bi spet izgubil stik z njo," je pojasnil sodnici.
Preko svojega odvetnika je sicer skušal doseči zgolj pogojno obsodbo, a kot je pojasnila sodnica Andrej Lukeš po izreku sodbe, je upanje na kaj takega s takšno kriminalno preteklostjo in očitki za huda kazniva dejanje zgolj fantazija. Tožilka Slana je poudarila, da gre za huda in zavržna dejanja, zato je vztrajala pri izreku zaporne kazni. Se je pa strinjala s prestajanjem kazni zgolj med prostimi dnevi in ob koncih tedna, za kar se je odločila tudi sodnica.
Trojica čaka na sojenje
Že v četrtek je pred sodnico Andrejo Lukeš stopil Matic Mlakar. Tožilstvo mu očita le eno kaznivo dejanje oziroma pomoč pri izdaji tajnih podatkov. Če bi se odločil krivdo priznati, bi tožilka sodišču predlagala, naj mu izreče kazen enega leta zapora, ki se sme nadomestiti z delom v splošno korist. Obtoženi je tožilkino ponudbo zavrnil. "Krivde ne priznavam," je bil kratek.
Kdaj bo sodišče zanj in za soobtožena Gregorja Tanška ter Mirana Despota, ki krivde prav tako nista priznala, razpisalo začetek sojenja, še ni znano. Tanšek je obtožen pomoči pri izdaji tajnih podatkov in izdaje tajnih podatkov, Despot pa dajanja podkupnine. Tožilka je za prvega v primeru priznanja predlagala enotno kazen leta in treh mesecev zapora, za drugega pa leto dni zapora.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
