Konec junija lani je Srđan Jovanović pred trboveljskim blokom z 18-centimetrskim nožem s pol krajšim rezilom zabodel Denisa Z. Če bi ga le za kak centimeter višje, bi lahko umrl. Tistega dne je kar veliko spil, nekaj ur kasneje je test pokazal med 1,49 in 1,84 promila, a ker je po navedbah izvedenca psihiatrične stroke alkohol "dobro nesel", to vendarle ni bistveno vplivalo na njegovo dojemanje dejanja. Sodnica Marjeta Dvornik se je strinjala s tožilstvom, da je šlo za poskus uboja, a odločila, da je bila stopnja naklepa nižja. Naložila mu je tri leta zapora - tožilstvo je zahtevalo šest let in deset mesecev -, v kar se všteje čas, preživet v priporu, na pravnomočnost sodbe pa bo lahko počakal zgolj v hišnem priporu.
Pravična kazen
Povsem mirno, s pogledom, uprtim strogo naprej, je Srđan Jovanović spremljal sodničino odločitev in s tem svojo usodo. "Obžalujem, kar se je zgodilo, Denisu se iskreno opravičujem za poškodbe," se je pred tem pokesal. "Drugo kot zapor pri enem najhujših kaznivih dejanj ne pride v poštev," mu je sodnica Dvornikova položila na srce, a je pri odredbi kazni vendarle upoštevala olajševalne okoliščine. "Ni dokazano, da je bilo vaše dejanje v hotenju odvzema življenja," je pojasnila nižjo stopnjo naklepa, ki je vplivala tudi na višino kazni. "Bil je en zamah, en vbod, prav tako bi lahko, če bi ga hoteli ubiti, stekli za oškodovancem in ga še večkrat zabodli, pa tega niste storili," je pojasnila posebne okoliščine, na podlagi katerih je sprejela odločitev. Na višino kazni so vplivali še Jovanovićeva prejšnja nekaznovanost, dejstvo, da je ostalo pri poskusu uboja, odsotnost trajnih zdravstvenih posledic zabodenega, pa tudi obžalovanje obsojenega. "Upam, da ste bili glede tega iskreni," ga je resno pogledala.
Triletna zaporna kazen se ji zdi pravična, obenem pa omogoča, da se bo po njej lahko lažje vključil nazaj v normalno življenje. Za odreditev hišnega pripora se je sodnica odločila, ker po njenem ni višje stopnje ponovitvene nevarnosti, ker je bil Jovanović zgleden pripornik in je upošteval hišni red - kar je po njenem prej izjema kot pravilo -, pomemben pokazatelj za trud pa je tudi njegova abstinenca. Sodni izvedenec psihiatrične stroke je namreč dejal, da nevarnosti za nasilje pri njem, ko je trezen, skorajda ni. "Ugotovil sem, da alkohol ni zame in da se da živeti tudi brez njega. Več mesecev že abstiniram, piti ne mislim nikoli več. Partnerka mi stoji ob strani, ona pa alkohola ne tolerira. Z njo ob sebi mi bo uspelo," pa Jovanović zre v svetlejšo prihodnost.
Nepovabljen šel na obisk
Zvečer 26. junija lani je Jovanović odšel k Mileni, ki jo je tisti dan spoznal prek facebooka. Rekla mu je, naj ne hodi, ker ima partnerja, a je ni poslušal. Trkal je na njena vrata v bloku, a mu ni odprla, na pomoč, ker naj bi bil Jovanović na vso moč brcal v vrata, po njih trkal in zraven kričal, je poklicala sina Denisa, njegovega znanca. Ta je Jovanovića nadrl, ga žalil, baje tudi grozil, tako se dogodkov spomni Jovanović. Milena je sčasoma odprla vrata in nepovabljenemu obiskovalcu zažugala s kovinskim pajserjem. Ko ga je Denis pregnal izpred vrat, je šel v pritličje, kjer je v temi nanj čakal kakih deset minut. Čas si je krajšal s pivom in cigareto, vmes je v nahrbtniku našel nož in ga za vsak slučaj prestavil v žep hlač. Denisa je po njegovem čakal, da bi se mu opravičil, saj ni vedel, da je Milena njegova mama, pa da bi mu pokazal sporočila, ki da niso bila nikakor neprimerna. Ko je Denis prišel ven, naj bi v rokah mahal s pajserjem (kar je Denis zanikal), se drl nanj, ga obkladal z žaljivkami in ga s tem tudi vznemiril. Kdaj točno ga je zabodel, Jovanović ne ve.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
