Tožilstvo vztraja, da je Janković terjal podkupnino

Na ljubljanskem višjem sodišču se je danes opravila javna seja zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je bil marca lani na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščen očitkov, da je od podjetja Gratel zahteval podkupnino v višini pol milijona evrov. Na izrek oprostilne sodbe se je na višje sodišče pritožilo tožilstvo, saj je tožilka Blanka Žgajnar s specializiranega državnega tožilstva zanj na sojenju pred prvostopenjskim sodiščem v sklepni besedi predlagala tri leta zapora (zakon za prejemanje podkupnine predpisuje kazen od leta do osem let zapora) in stransko denarno kazen 50 tisoč evrov. Višja državna tožilka Bojana Podgorelec je na današnji seji dejala, da tožilstvo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja višjemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe Jankoviću in vrnitev sojenja pred drug sodni senat. Zoran Janković danes ni prišel na sodišče, ker to ni bilo potrebno, na seji pa ga je zastopal njegov odvetnik Janez Koščak iz odvetniške družbe Čeferin in partnerji. Odvetnik je senatu predlagal, naj potrdi oprostilno sodbo, "saj tožilstvo išče le dlako v jajcu". Sodba višjega sodišča bo izšla pisno, predvidoma v roku enega meseca.

Priče ga niso obremenile

Znano je, da je Janković v postopku zaradi pol milijona evrov, ki jih je ljubljanska občina dobila od Gratela. Tožilstvo zatrjuje, da je Janković marca 2007 od Gratela ta denar zahteval v zameno, da podjetju znova dovoli prekop javnih površin pri gradnji kabelskega omrežja, kar mu je z odpravo prej izdanega dovoljenja prepovedal kmalu po izvolitvi za župana. Dovoljenje za posel, polaganje optičnega kabla za T2, je Gratel dobil le dva dni pred županskimi volitvami oktobra 2006, podpisala ga je tedanja županja Danica Simšič, na volitvah pa je nato zmagal Janković. Gratel je za tem ljubljanski občini v dveh obrokih nakazal 250.000 evrov kot donacijo za obnovo Ljubljanskega gradu in dela nadaljeval skladno z novim dovoljenjem. Tožilka Žgajnarjeva je prepričana, da je šlo za podkupnino v višini pol milijona evrov, da je Gratel lahko nadaljeval delo, potem ko jim je Mestna občina Ljubljana (MOK) preklicala dovoljenje za delo, ki je že bilo v teku.
Okrožna sodnica Vladislava Lunder, ki je Jankoviću sodila, ga je oprostila očitkov tožilstva, saj po njeni presoji dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožbe, da bi zahteval podkupnino, temu pa tekom sojenja ni pritrdila tudi nobena od zaslišanih prič. Z odpravo dovoljenja Gratelu prejšnje županje Danice Simšič si je Janković po mnenju tožilstva pripravil teren, da je lahko terjal podkupnino: njeno dovoljenje je preklical, nato pa naj bi bil s terjanjem podkupnine od Gratela zagotavljal, da bo izdal novo dovoljenje za nadaljevanje del. Sodnica je v izreku sodbe dejala, da ti očitki tožilstva ne držijo. Povedala je, da priče iz Gratela in T2 na sodišču niso izpovedale, da je Janković zahteval plačilo donacije oziroma odškodnine v zameno za to, da bi izdal novo dovoljenje za nadaljevanje del Gratela. Samo izplačilo donacije in odškodnine brez prisile pa ni kaznivo dejanje.

Župan ravnal v dobro mesta

Tožilka Bojana Podgorelec je v kratki obrazložitvi sicer dolge pisne pritožbe povedala, da se z utemeljitvijo oprostilne sodbe ne strinja. Vztrajala je pri tem, da ni šlo za odškodnino, ker naj bi bil Gratel presegel obseg dogovorjenih del, temveč za podkupnino. Na županovo pobudo naj bi se bili namreč začeli inšpekcijski postopki, kar je otežilo položaj Gratela, s tem pa je župan ustvarjal pritiske, s katerimi je želel doseči, da Gratel plača podkupnino. "Menimo, da ni bilo razloga, da je bilo odpravljeno prvotno dovoljenje. Znesek, ki je bil plačan, ni bil ne odškodnina in ne donacija, temveč podkupnina," je dejala tožilka. Dejala je še, da so priče med postopkom spreminjale zgodbo in vedno bolj razbremenjevale obtoženega. Odvetnik Janez Koščak pa je dejal, da tožilstvo sodbe v bistvu ne izpodbija, vendar znova po trinajstih letih izpostavlja, kaj naj bi šlo narobe. "S tem dogovorom so uredili vse stvari, ki so šle narobe. Od takrat naprej so dela potekala v skladu z dogovorom, tako da življenje občanov ni bilo moteno. Župan je, ko je uredil razmerje z investitorjem, ravnal v dobro mesta, kar je tudi osnovna naloga vsakega župana. Zato sodišče prosim, da potrdi oprostilno sodbo, " je dejal Koščak.