Na ljubljanskem sodišču še vedno sodijo Marku Belclu, Marjanu Brajdiču ter Mihaelu in Marjanu Grmu zaradi umora 77-letnega Stanislava Knafla marca lani na njegovem odročnem bivališču v gozdu pri Zgornjih Duplicah pri Grosupljem. Med najbolj obremenjujočimi dokazi so sledi, ki so jih našli na predmetih v potoku Iščica na Igu. Danes je na prostor za priče stopil kriminalist Marko Cencelj, ki je tam vodil ogled. Po njegovem zaslišanju so zagovorniki menili, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito, ker Marjan Brajdič, ki jih je k potoku pripeljal, ni bil poučen o pravicah, ki so mu šle kot osumljencu. O pravici do molka, odvetnika, da lahko uporabijo vse, kar bo povedal, in tako dalje. Zato so predlagali izločitev teh dokazov iz sodnega spisa.
Ko je bila četverica zaslišana na policiji v ljubljanskih Mostah, je Brajdič priznal, da so pri umoru sodelovali vsi, in rekel, da bo pokazal mesto, kamor so odvrgli s krvavim dejanjem povezane predmete. Policiste je vodil na Ig in do Iščice, v kateri sta potapljača našla polomljeno Knaflovo nokio in jakno, v kateri so bili rokavice, dve črni kapi, tri podkape in naboj. Kriminalist Cencelj ni spremljal zaslišanja v Mostah, je bil pa pred odhodom na Ig z njim seznanjen. Kot je pričal, je bilo že iz uradnega zaznamka o zaslišanju jasno, da je bil osumljeni poučen o pravicah. Kljub temu je o tem vprašal še kolega, ta je to potrdil in tudi Brajdič je pokimal, da je s pravicami seznanjen. "Kaj lažeš?!" je Cencljevo izjavo komentiral Brajdič.
Sodnica še ni odločila
Zagovornike je nato zanimalo, ali priča meni, da je Brajdič (s štirimi razredi osnovne šole) pouk o pravicah razumel. Cencelj je odgovoril pritrdilno: da je osumljeni deloval suvereno, ni dajal občutka, da mu kaj ni jasno, nič ni bilo treba vleči iz njega. Sledila so vprašanja, ali je psihiater oziroma "kvalificiran za takšno ocenjevanje", in prekinila jih je šele tožilka Petra Vugrinec z besedami, da očitno je "kvalificiran", saj gre za izkušenega policista. Zagovornike je zanimalo tudi, ali je pred ogledom na Igu Brajdiču ponovno predstavil pravice, in ko so ugotovili, da jih ni, so predlagali izločitev tam pridobljenih dokazov. Seveda pa tudi poročilo o preiskavi predmetov. Bistvo njihovih zatrjevanj je, da sta bila zaslišanje v Mostah in ogled na Igu dve različni in ločeni "procesni dejanji" in bi tako morali Brajdiča vsakič znova poučiti o pravicah. In da je osumljeni v Mostah kraj, kjer so odvrgli predmete, opredelil zelo na splošno. Tako da ga policija ne bi našla brez kasnejšega osumljenčevega usmerjanja. Tožilka se ni strinjala, odgovorila je, da je policija ravnala povsem pravilno in zakonito, sodnica Maja Povhe pa se do predloga za izločitev še ni opredelila. Čas ima do konca dokaznega postopka.
Malo možnosti za sekundarni prenos
O sledeh na predmetih, ki so jih potegnili iz Iščice in ki so jih našli na kraju kaznivega dejanja, je sicer pričal Mihael Muster iz nacionalnega kriminalističnega laboratorija. Na kratko. Na prvih so našli sledi Belcla in bratov Grm. Sledi z zunanje kljuke žrtvinega bivalnika, denarnice v bivalniku in Knaflove desne roke pa ustrezajo Belclovi DNK. Na vprašanje obrambe, ali obstaja možnost tako imenovanega sekundarnega prenosa sledi, na primer z uporabo rokavic, predhodnim rokovanjem in podobno, je Muster odgovoril, da je možnost izredno majhna, je pa ne more izključiti.
Zaslišali so tudi kriminalistko Moniko Dogar, ki je analizirala telefonski promet obtoženih. Na podlagi teh analiz tožilstvo trdi, da je bila četverica na dan umora skupaj in da se je zadrževala na območju Ljubljane, Grosupljega in Iga. Nato se je vrnila v Kočevje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
