Na celjskem okrožnem sodišču se bo predvidoma v začetku septembra začelo sojenje Ljubljančanu, 31-letnemu Sebastienu Abramovu, obtoženemu umora komaj 23-letne Sare Veber iz okolice Žalca. Tragična zgodba se je zgodila 15. marca 2015. Celjski kriminalisti zoper Abramova - do umora Vebrove se je imenoval Sebastjan Colarič - dolgo niso vložili kazenske ovadbe, saj je dogodek prikazoval kot nesrečo. Kazensko ovadbo zaradi umora, po kateri Abramovu grozi do tridesetletna zaporna kazen, so zoper njega napisali šele po tem, ko je bil lani spomladi zoper njega, njegovo dekle Julijo Adlešič in njegove starše sprožen kazenski postopek na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi zavarovalniške goljufije. Šele po tem so se celjski kriminalisti, ki so smrt Sare Veber do takrat bolj ali manj obravnavali kot nesrečni slučaj, bolj zagrizeno vrgli v delo in pravzaprav skupaj s tožilstvom ugotovili, da obstaja utemeljen sum, da je Abramov dekletu namerno vzel življenje.
Usoden strel v prsni koš
Obtožnica zaradi umora Vebrove je bila zoper Abramova na celjsko okrožno sodišče vložena konec lanskega leta, pravnomočna pa je postala šele nedavno, saj je ugovor zoper njo na višje sodišče vložil Abramov odvetnik Mitja Pavčič iz Ljubljane. Tožilstvo Abramovu očita, da je svoje tedanje dekle Saro Veber, ki je bila edinka, ustrelil na zahrbten način, ker naj bi ga bila nameravala zapustiti. Po mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke se je dejanja popolnoma zavedal. Abramov je usodnega večera v dnevni sobi hiše Sarinih staršev pregledoval polavtomatsko puško znamke ADC 290, in sicer pod pretvezo, da je pokvarjena in da po navodilih puškarja odpravlja napako na puški, čeprav je orožje delovalo brezhibno. Vendar je bilo vse to del njegovega peklenskega načrta, da Sari vzame življenje, tragični dogodek pa prikaže kot nesrečo, trdi tožilstvo. V dnevni sobi je čakal, da Sara pride iz hišnega fitnesa, pred tem pa je v cev puške vstavil naboj in izklopil varovalo, ki mehansko blokira sprožilec orožja in je namenjen prav varovanju pred nenamernim sproženjem orožja. Ko je v dnevno sobo prišla Sara, je sedla na sedežno garnituro, Abramov pa je ustrelil proti njej. Nato pa je, preden je poklical reševalce na pomoč, puško spravil v kovček za orožje. Ko so strel slišali Sarini starši, so pritekli v dnevno sobo. Bleda Sara je negibno sedela, saj je bila ustreljena v prsni koš in je zaradi hudih notranjih poškodb umrla na kraju dogodka. Ambramov je dogodek takoj začel prikazovati kot tragično nesrečo. Glede na način, kako je bilo izvršeno kaznivo dejanje, pa je Abramov po trditvah tožilstva s tem pokazal svojo okrutnost, brezčutnost in pretkanost, ki jo je pred tem dobro unovčil že pri več goljufijah, za katere je bil obsojen.
Čaka jih vnovično sojenje
Lani septembra je sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča obtožena Julijo Adlešič in Sebastiena Abramova spoznal za kriva, da sta po predhodnem dogovoru, da si bo Adlešičeva odrezala roko zato, da bi prejela visoko odškodnino, pri petih zavarovalnicah sklenila zavarovanja, po katerih bi, če bi bila stoodstotna invalidka zaradi odrezane roke, prejela 1,166.300 evrov odškodnine. Zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije je sodišče Adlešičevi izreklo dve leti zapora, Abramovu, ki je že bil pravnomočno obsojen zaradi goljufije, pa tri leta. Abramov oče Gorazd Colarič je bil zaradi pomoči pri kaznivem dejanju obsojen na enoletno pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let, mama Tinka Huskič Colarič pa je bila oproščena. Sodbo je višje sodišče razveljavilo, zato jima bodo sodili znova.
Vedenje na pogrebu je bilo pretirano
Obtoženi Abramov je v sodni preiskavi zatrjeval, da se je zgodila nesreča in da se ne spominja, kdaj naj bi repetiral puško, dopustil je možnost, da dan ali dva pred dogodkom, ko jo je dobil nazaj od puškarja. Puška se je sama sprožila, ko naj bi Sara prišla do njega in ga poljubila, ob tem pa prijela za cev puške, in ko je počilo, je bil popolnoma šokiran, saj je bil prepričan, da v cevi ni naboja, je zatrjeval. Po strelu je avtomatsko puško pospravil v kovček, Saro pa je videl, da sedi popolnoma negibno. Šele čez nekaj časa je ugotovil, da jo je zadel naboj, saj ni bilo videti krvi. Kaj se je potem naprej dogajalo, se niti ne spominja dobro, spomni se le, da jo je oživljal in da se je hotel ubiti. Povedal je, da je Saro ljubil in da se je z njo nameraval poročiti.
Iz poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija, kjer so pregledali puško, s katero je Abramov ustrelil svoje tedanje dekle, izhaja, da Sara ni prijela cevi puške, kot je trdil Abramov, saj je sedela na sedežni garnituri, ko jo je zadel usodni strel. Sodni izvedenec balistične stroke Tomaž Korbar pa je ugotovil, da je puška, s katero je Abramov ustrelil Saro, delovala brezhibno in ni bilo zaznati motenj repetiranja. Izvedenec je tudi pojasnil, da gre za orožje, ki je ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in pravilnem ravnanju za uporabo zelo varno. Zato je Abramov na puški pred strelom namerno izklopil varovalko sprožitve in sprožil usodni strel, trdi tožilstvo. Da naj bi bil Abramov načrtoval umor Sare Veber in ga skušal prikazati kot nesrečo, po trditvah tožilstva kaže tudi njegovo nenavadno vedenje na njenem pogrebu, kjer je po mnenju mnogih navzočih igral, kako zelo mu je hudo. Na pogrebu je kričal, da je imel Saro zelo rad, večkrat se je skoraj zgrudil na tla in kričal, da se bo vrgel v grob. Mnogi pogrebci so kasneje v razgovoru s policijo povedali, da se jim je zdelo njegovo obnašanje pretirano, nenavadno, kot bi le iskal pozornost, njegovo vedenje pa da ni bilo odraz resničnega žalovanja. Abramov je bil že v času, ko je še živel s Saro, v intimnem razmerju z Julijo Adlešič. Julijini starši so to policistom potrdili, povedali pa so tudi, da je njim in Juliji zatrjeval, da Sara ni njegovo dekle, temveč le poslovna partnerka.