Na naše vprašanje, ali lahko rečemo, da je forenzični laboratorij ključ do storilcev kriminalnih dejanj, nam je Pezdir odgovoril: "Eden od ključev smo, sigurno pomemben. Priče so eno, drugi del pa so forenzične preiskave. Danes praktično ni kaznivega dejanja, kjer ne bi bile zavarovane materialne sledi, ki imajo ključno vlogo v kazenskem postopku na sodišču in v obsodbi osumljencev." V laboratoriju s šestimi oddelki je zaposlenih 75 ljudi različnih profilov, v posamezne preiskave pa je vpetih več strokovnjakov iz različnih laboratorijev, od biologov do kemikov in fizikov.
"Pri nas je vse stoodstotno"
Forenzični izvedenec Martin Aljančič nas je v hodnikov polni stavbi sprejel na oddelku za daktiloskopijo. "K nam pride dokazni material, ki ga ločimo na porozne in neporozne površine. Neporozne površine so tiste, kjer sled ostane na površini, porozne pa tiste, kjer gre v notranjost materiala, na katerem je bila povzročena škoda. Porozne površine so recimo denar, papir, nelakiran les … povsod, kjer se s prsti dotaknemo in pronica v notranjost. Neporozne pa steklo, alu folija, razne vrečke in vse, kar je lakirano," nam je rutinirano razlagal. Nadalje nas je popeljal skozi postopek iskanja storilčevih prstnih odtisov in odtisov dlani v bazi, v kateri je zabeleženih okoli 50 tisoč oseb. Kako gotovo je, da smo odkrili pravi, ujemajoč odtis? Aljančič pojasni: "Stoodstotno. Pri nas je vse stoodstotno. Ali je pravi odtis ali pa je sled preslaba, da bi lahko z gotovostjo trdili."
.
Zlate klasike pri drogah ni več
"Vse, kar je zaseženo in kar je predmet kaznivega dejanja, gre preko naših rok," pa nam je povedal forenzični izvedenec dr. Tomaž Gostič, ki nas je sprejel na oddelku za kemijske preiskave. Največ je preiskav prepovedanih drog. "Pri preiskavah drog je osnovna identifikacija droge. Nekomu jo zasežemo in vprašanje je, ali ta snov vsebuje drogo ali ne ter seveda katero," nam je pojasnil. Proučujejo tudi čistost droge: "Na ilegalnem trgu vsi zelo radi mešajo droge z raznimi dodatki. Iz kilograma droge prekupčevalci naredijo dva zaradi zaslužka." Droge tudi medsebojno primerjajo: "Isto vrsto droge primerjamo z vzorci, ki so bili zaseženi različnim ljudem na različnih krajih. Ugotavljamo izvor, torej ali sta droga, zasežena na kraju A, in droga, zasežena na kraju B, povezani."
Razvoj drog je po Pezdirjevih besedah eden največjih izzivov laboratorija in sodobne forenzike nasploh: "V preteklosti so bile tipične droge kokain, heroin in marihuana. To je bila zlata klasika, danes so v porastu sintetične droge, katerih posebnost je, da se jim kemijska struktura spreminja, in to je tudi za analizo večji izziv," nam je dejal direktor. In še: "Treba je imeti dodatne aparature in tehnologijo, da lahko ugotovimo, ali je zasežena tabletka res psihoaktivna snov. Izziv je, ker vsakodnevno nastajajo nove psihoaktivne substance. Mi pa na osnovi novih tehnologij temu sledimo." Po njegovih besedah imajo bazo novih substanc, ki nastajajo vsakodnevno, največ na Kitajskem.
Ne gre za "črno-bela vprašanja"
Na kemijskem oddelku poleg klasičnih preiskav, ena izmed njih je analiza požarnega ostanka papirja, za katerega se domneva, da je polit z vnetljivo tekočino, izvajajo tudi "eksotične". "Pri teh preiskavah sproti kreiramo metode. Gre recimo za poskus zastrupitve živali ali pa kakšno onesnaženje, recimo, zakaj so poginile ribe. Ali pa s čim je sosed sosedu poškodoval vinsko trto," nam je orisal Gostič. Da potek preiskave prilagajajo sproti in velikokrat potrjujejo zgodbe ter ne gre zgolj za "črno- bela vprašanja", pravi tudi vodja oddelka za preiskave dokumentov, forenzična izvedenka Nataša Žener. Običajno razrešujejo vprašanja, ali je dokument pristen ali ponarejen oziroma ali je bilo v listini kaj spremenjeno. "Nekdo trdi, da je na dokumentu vse napisal naenkrat, torej takrat, ko so ga podpisovali. Ko preverjamo zgodbo, pa ugotovimo, da je napisano z različnima pisaloma. In vprašamo: zakaj ste vmes zamenjali pisalo?" razlaga ob primeru, kjer je bistveno, da so okoliščine nedvomne. Nespretnost storilca oriše še: "Nekdo trdi, da je bil dokument natisnjen pri njem doma s printerjem, potem pa ugotovimo, da je bilo natisnjeno z laserskim tiskalnikom, ki ga oseba sploh nima." Največ presojajo o bankovcih in kovancih. Na leto odkrijejo okoli 1500 ponarejenih bankovcev, kovancev 2000. "To ni tako veliko, kot se morda sliši. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je v bistvu zelo malo," je pojasnila. Ponarejenih dokumentov je okoli dvesto letno, a za odkrivanje teh so postopki in analize bistveno daljši.
Ko osumljenec zanika, vendar ...
Ostro forenzično oko imajo na oddelku za biološke preiskave, ki ga vodi Željka Bogovac, kjer preiskujejo kazniva dejanja in ugotavljajo identiteto pogrešanih in neznanih trupel. Ugotavljajo tudi sorodstvene vezi, analizirajo prometne nesreče. "Dobimo sledi, katerih vzorce odvzamejo na terenu," nam je povedala Bogovčeva in podala primer, v katerem naj bi bil traktor povozil človeka. "Traktor so nam pripeljali v laboratorij, ker smo morali pregledati gume in preveriti, ali je bilo tisto truplo res povoženo. To je bil ekstremen primer," je dejala. Z razvojem tehnologije so tudi storilci kaznivih dejanj vse bolj iznajdljivi. "So zmeraj bolj iznajdljivi, ampak korak za njimi zmeraj izsledimo. Naše metode in preiskave prilagajamo potrebam in jih uvajamo sproti," pravi direktor laboratorija. Poudarja, da so tudi preiskave vse bolj natančne, saj se forenzična znanost razvija ekspresno: "Če so bile leta 1950, ko smo laboratorij ustanovili, najbolj pogoste preiskave dokumentov, rokopisov in tipkopisov, slednjih danes praktično ne poznamo več. Spreminjajo se naše preiskave in tehnologija, včasih smo gledali z optičnimi mikroskopi, danes imamo elektronske. Leta 1950 še nismo poznali DNK-tehnologije, danes pa je DNK ena najpogostejših sledi na kraju kaznivega dejanja."
Bogovčeva nam je postregla z majico, zaseženo pri ropu: "Pri tem ropu je prišlo do hudih telesnih poškodb, osumljencu pa je bila majica zasežena v njegovi kopalnici. Zanikal je, da je prisostvoval ropu, medtem ko so ga kamere prepoznale in na podlagi tega je postal osumljenec. Zasegli so mu oblačilo, ki je bilo več kot očitno oprano. Ampak mi seveda iščemo sledi, ki se obdržijo tudi po pranju. In kri je tak material, medtem ko se celice kože sperejo." Da gre za krvni madež, je s testi vpričo nas potrdila in dodala, da se lahko porodi zgolj še dvom, ali kri človeška ali živalska, kar pa se bo razjasnilo z nadaljnjimi testi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
