Obtožnica Voduška bremeni, da je spomladi in poleti leta 2012 skupaj s Stanislavom Gabercem zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, prek direktorja Uniorjevega hčerinskega podjetja Rhydcon Vinka Stiplovška poskušal s pridobljenimi obremenilnimi dokumenti izsiljevati takratnega direktorja Uniorja Gorazda Korošca.
V zameno, da ne objavi obremenjujočih dokumentov - ti so sicer po julija 2012 podanih samoovadbah kasneje privedli do obsodb in pogojnih zapornih kazni za Korošca in Stiplovška -, naj bi Vodušek zahteval protipravno premoženjsko korist, pri čemer naj bi pogovori tekli o treh predlogih.
Eden od predlogov naj bi bilo poslovno sodelovanje pri oglaševanju na Voduškovi Info TV v skupnem znesku 360.000 evrov v petih letih, drugi predlog naj bi se nanašal na odkup terjatev do Voduškovih družb v višini 160.000 evrov in še dodatno oglaševanje, tretja možnost pa naj bi bila "zunajsistemska rešitev".
Vodušek, za katerim je več kot 30-letna novinarska kariera, krivdo o poskusu izsiljevanja vseskozi zavrača
V preteklih zaslišanjih, ki jih je na današnjem naroku predvajalo slovenjgraško sodišče, Korošec pa jih je potrdil, je Korošec med drugim dejal, da je Unior takrat 95 odstotkov izdelkov izvažal in da ni bilo nobene potrebe po oglaševanju v Sloveniji. Dejal je, da je zadevo, ki jo je s klicem Stiplovšku sprožil Vodušek, predal odvetniški družbi Gregorovič - Pungartnik in da sta z odvetnikom Jožkom Gregorovičem skupaj ocenila, da gre za neko obliko izsiljevanja, ki ga je z nadaljnjimi pogovori z Voduškom Gregorovič skušal dokazati.
Na izrecno Voduškovo vprašanje, ali ga je izsiljeval, je Korošec dejal, da ga, ker z njim ni bil v neposrednem stiku, Vodušek ni izsiljeval, da pa iz pričevanj Stiplovška in Gregoroviča izhaja, da ga je in da so zaradi tega on in njegova družina utrpeli psihično škodo.
Iz predvajanih pričevanj med drugim še izhaja, da Korošec trdi, da on ni naročil Gregoroviču, naj pripravi pogodbo o oglaševanju, ampak mu je naročil, da se z Voduškom pogovarja o zadevi. Medtem pa Vodušek pravi, da je predlog za oglaševanje prišel s strani Uniorja.
Do sklenitve pogodbe o oglaševanju oz. do poslovnega sodelovanja med Voduškom in Uniorjem ni prišlo in s tem tudi ne do dokončanja domnevnega kaznivega dejanja, saj so Korošec, Stiplovšek in Gregorovič Voduška naznanili tožilstvu. Po vključitvi tajnega policijskega delavca je policija Voduška aretirala ob prejemanju dela dogovorjenega denarja 12. julija 2012 na Trojanah.
Vodušek, za katerim je več kot 30-letna novinarska kariera, krivdo o poskusu izsiljevanja vseskozi zavrača in meni, da gre za obračun z njim kot novinarjem in napad na svobodo medijev. Večkrat doslej je poudaril, da ni nikoli od nikogar zahteval denar ali grozil, da bo, če denarja ne dobi, objavil določene dokumente.
Slovenjgraško sodišče je v tej zadevi Vodušku septembra 2018 izreklo eno leto in pol zaporne kazni, del izrečene kazenske sankcije je bila tudi enoletna prepoved opravljanja novinarskega poklica. Obramba se je na izrečeno sodbo pritožila in uspela, saj je višje sodišče leto kasneje zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev postopka sodbo razveljavilo in jo vrnilo istemu okrožnemu sodišču v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.
Ponovljeno sojenje se je na slovenjgraškem sodišču začelo septembra lani. Naslednji narok je predviden prihodnjo sredo.
V zadevi je bil prvotno soobtožen tudi Stanislav Gaberc, ki je krivdo priznal že oktobra 2013 na sojenju pred celjskim sodiščem in bil tudi že pravnomočno obsojen.
