V šolske klopi se vračajo vsi učenci od prvega do tretjega razreda. Preostali osnovnošolci in dijaki pa ostajajo pri šolanju na daljavo. Da večmesečno šolanje na daljavo povzroča težave otrok in mladostnikov, opozarjajo strokovnjaki, na družbenih omrežjih pa so se pojavili zapisi, da so stiske otrok in mladostnikov tako velike, da je vse več tistih, ki bežijo od doma. A podatki policije takih navedb ne potrjujejo. V času od 1. marca lani do konca lanskega leta je bilo razpisanih 112 ukrepov iskanja pogrešanih otrok in mladoletnikov. Tudi primerjava podatkov kaže na upad razpisanih ukrepov za pogrešane otroke in mladoletnike. Lani je bilo teh 150, predlani kar 225 in v letu 2018 175. V teh podatkih sicer niso zajeti tisti mladoletniki, ki jih policija ali svojci najdejo kmalu po klicu oziroma naznanilu o pogrešani osebi.
Tudi januarski podatki so nižji od primerljivih v preteklosti. Januarja letos je bilo razpisanih 15 ukrepov za pogrešane mladoletnike, januarja lani in predlani pa 18. "Ob obravnavi pogrešane mladoletne osebe morajo policisti pridobiti čim več podatkov o družini mladoletnika, v kakšnih odnosih so, kdo so njegovi prijatelji, kje se običajno nahaja ali ima kakršnekoli težave v šoli, v odnosih z bližnjimi, je morda omenjal beg od doma, ali je imel samomorilne misli in podobno. O pobegu mladoletnika obvestimo tudi pristojni center za socialno delo," pojasnjujejo policisti. Ko mladoletnika najdejo, z njim opravijo razgovor, v katerem poskušajo najti razloge, zaradi katerih je pobegnil od doma ali iz ustanove, kjer je nastanjen. "Vedno preverimo, ali je morda žrtev kakršnegakoli kaznivega dejanja. Če ugotovimo sum storitve kaznivega dejanja, ga ustrezno obravnavamo, žrtev seznanimo z vsemi pravicami, ki jih ima, ter ji zagotovimo vso pomoč in podporo. Če mladoletnik potrebuje pomoč ali bivanje zunaj svoje matične družine, za nastanitev nemudoma poskrbijo delavci centra za socialno delo," popisujejo način dela policisti. In dodajajo, da so vse policijske postaje "varne točke", kar pomeni, da sodelujejo v projektu Unicefa ter otrokom nudijo pomoč, zaščito ali zgolj nasvet, zato "se lahko vedno obrnejo na nas".
Kaj narediti, če nekoga pogrešate?
Policija svetuje svojcem, naj čim prej ugotovijo kakršnakoli odstopanja v vedenju ali ravnanju osebe, nenavadne okoliščine, še posebno morajo biti pozorni v primeru otrok, starejših ali bolnih. Sami lahko najprej preverijo, ali je pogrešana oseba pri svojih prijateljih ali sorodnikih in ali je dosegljiva po mobilnem telefonu, raziščejo lahko, ali jo je na območju, kamor je šla, kdo videl, kje ima vozilo - če pa se okoliščine ne ujemajo, je treba pogrešanje prijaviti policiji najprej na telefonsko številko 113, nato pa naj gredo na najbližjo policijsko postajo z vsemi podatki in fotografijami pogrešane osebe.
Okoli 500 prijav letno
Dobro tretjino predstavlja delež mladoletnikov med vsemi pogrešanimi osebami, ki jih išče policija. Kakšno leto je ta delež okoli 20 odstotkov, kakšno leto pa predstavlja tudi 40 odstotkov. Slovenska policija sicer že vrsto let prejme letno okoli 500 prijav pogrešanih oseb. A v lanskem letu je bil tudi tukaj zabeležen padec - policiji je bilo prijavljenih 461 pogrešanih, v letu 2019 je bila ta številka 625. Večina pogrešanih, od 60 do 70 odstotkov letno, se sama vrne domov v dveh ali treh dneh. Policija točne statistike, koliko od ljudi, ki so bili najdeni, je bilo mrtvih oziroma žrtev kaznivih dejanj, ne vodi. Pojasnjujejo, da gre v Generalni policijski upravi za nekaj primerov letno, kar predstavlja manj kot deset odstotkov vseh pogrešanih. Žrtev kaznivih dejanj (umora, uboja, ugrabitve ...) naj bi bilo okoli odstotek. "Policija vedno pred izvedbo iskalne akcije preuči vse možnosti, pogoje in resurse ter tudi predvidi, katere enote in sredstva bo uporabila pri iskanju pogrešanega (helikopter, potapljači, jamarji, vodniki s službenimi psi ..." Na pomoč pa jim priskočijo tudi drugi - vodniki reševalnih psov, gorske reševalne službe, gasilci, civilna zaščita ...
Kot pogrešano policija obravnava tisto osebo, ki je iz znanih ali neznanih vzrokov odsotna iz določenega okolja, policija pa je o tem obveščena ali to sama zazna. "Zmotno je misliti, da je glavni element za status pogrešane osebe časovna odsotnost. Pri pogrešanjih je treba upoštevati logično sprejemljiv čas pogrešanja, pretekle navade osebe, obnašanja, socialne stike ali poklicne dejavnosti. Glavni element pogrešanosti je torej nenadna in nepričakovana odsotnost iz kraja, kjer je oseba dotlej prebivala. Odsotnost mora biti daljša od običajne, predvsem pa nepojasnjena. Tako morda nekajurna odsotnost odrasle osebe, na primer v mestu, brez kakršnihkoli drugih sumljivih ali nenavadnih okoliščin, še ne pomeni primera pogrešanja. Odsotnost starejše osebe, ki je odšla pred časom na sprehod v naravo in se ni vrnila, pa zahteva ukrepanje," navajajo policisti. Posebej pazljivi pa so v primeru otrok, kjer v okoliščinah, ki nakazujejo pogrešanje, ukrepajo takoj.
Nikoli ne nehajo iskati
Ob prijavi potrebujejo policisti nekaj informacij: ime, priimek, starost, sedanji in morebitni nekdanji naslov bivališča pogrešane osebe, kako je bila oseba oblečena, ko je odšla, kje je bila nazadnje videna in kdaj. Policisti bodo spraševali tudi, ali je bil iskani človek že kdaj pogrešan, kje je bil takrat najden, ali obstaja sum, da je njegovo izginotje povezano s kaznivim dejanjem. Policisti skušajo nato najprej ugotoviti, kje je bil pogrešani nazadnje viden, kam je rad zahajal, pri otrocih pa, ali so bili v šoli - in seveda še marsikaj drugega. "Želimo izvedeti čim več, ugotoviti, kako je oseba preživljala dneve, torej vsakodnevno rutino. Če starši ali svojci dovolijo, da se objavi fotografija pogrešanega, se obrnemo na medije," pojasnjujejo policisti. "Iskalna akcija se začne, ko obstaja možnost, da bi pogrešana oseba omagala na kraju, ki nam je znan, akcije se namreč ne morejo izvajati na območju celotne Slovenije," dodajajo na Generalni policijski upravi. Na spletni strani policije je sicer trenutno med pogrešanimi objavljenih 87 imen, v evidenci jih je več kot 200. Objavijo se namreč le slike oseb v primeru, ko svojci to dovolijo. "Zastaranja v teh primerih ne poznamo. Res pa je, da so možnosti, da najdemo pogrešano osebo, kadar je pogrešana dalj časa, vse manjše. Kljub temu se v določenih intervalih preverjajo informacije, ali se je kdo morda vrnil, ali so znani kakšni novi podatki o pogrešanem in podobno." Torej tudi, če je nekdo zaradi dolgoletne odsotnosti pravno že razglašen za mrtvega, policisti iskanja ne zaključijo. "Iščemo, dokler osebe ne najdemo - ali pa se najde njeno truplo," razlagajo policisti.
Najdlje pogrešani na seznamu je Franc Selišnik, ta je izginil maja 1969, ko mu je bilo le 22 let. Danes bi bil star 73 let, pogrešan je že več kot 50 let.
Droni dobrodošla pomoč
Droni so se v že nekaj primerih iskanja pogrešanih ljudi izkazali za zelo uporabne, saj omogočajo sorazmerno hiter pregled območja, tudi tam, kjer je teren težje dostopen. Eden od primerov je bilo iskanje pogrešane osebe v Škocjanskem zatoku pred Koprom, kjer je morje plitvo in polno rastlin in je zelo otežena plovba s čolnom oziroma potapljanje kot druga možnost. Drugi učinkoviti primer je bilo iskanje pogrešanega moškega na območju Krvavca, kjer je obsežen in težko prehoden teren in se je dron izkazal za zelo učinkovito sredstvo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
