Zavetišče na Polzeli sprejelo zanemarjenega in izmučenega konja: "Revež komaj stoji na tresočih nogah"

Asja Lednik
27.10.2021 15:51
Društvo za zaščito konj Velenje je konec tedna sprejelo v svoj hlev na Polzeli zanemarjenega in izmučenega konja Maxi Liona, pasme ljutomerski kasač. Konj danes ni v najboljšem stanju, saj spet ne more na noge, je za STA danes povedala predsednica društva Natalija Nedeljko. Veterinarska inšpekcija pa bo odločila o sankcijah zoper lastnika konja.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Kot je v ponedeljek poročala Televizija Slovenija (TVS), je lastnik konja, ki ga je pripeljal v zavetišče, zanikal očitke, da je s konjem grdo ravnal. Konj, ki je star 23 let in je v preteklosti sodeloval na kasaških dirkah, sicer hrope in se trese, dlaka je izgubila sijaj, njegova kopita pa so bila ob prihodu v zavetišče v katastrofalnem stanju in ni mogel stati na nogah. Zob pa menda ni imel še nikoli v življenju urejenih. Konj je imel namesto 500 kilogramov, samo še okoli 300 kilogramov, kar je po oceni veterinarja Nejca Arliča posledica zanemarjanja, je navedla TVS.

V zavetišču so konju ponudili hrano in poklicali kovača ter veterinarja, je dejala Nedeljkova. Dodala je tudi, da ji je lastnik povedal, da je za konja zadnje čase skrbel njegov oče in da je imel dovolj hrane. V zadnjem letu naj bi konj začel hirati, trikrat ga je pregledal veterinar, ki pa ni ugotovil zdravstvenih težav, je Nedeljkovi zatrdil lastnik.

"Dejansko revež komaj stoji na tresočih nogah, seno mu pa tako paše, da glave iz jasli sploh ne dvigne," je omenjeno društvo zapisalo na Facebooku.

Ponedeljkov veterinarski pregled pa je pokazal, da bi lahko konj imel šum na srcu in težave z eno srčno zaklopko.

Po obravnavi prijave uvedli postopek

Kot so danes za STA povedali na Upravi RS ta varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so konec septembra prejeli prijavo zoper lastnika konja, v kateri je bilo navedeno, da je konj pred dnevi pobegnil na bližnji travnik, da je komaj hodil in da izgleda neprimerno.

Po obravnavi prijave so uvedli postopek in 6. oktobra opravili izredni inšpekcijski nadzor. V nadzoru so ugotovili nepravilnosti zaradi katerih je bila zavezancu izdana upravno inšpekcijska odločba, s katero so bili odrejeni ukrepi za zagotavljanje veterinarske oskrbe, ureditve kopit in ureditve bivalnih pogojev konja.

"Pred opravljeno kontrolo izvajanja izrečenih ukrepov je lastnik konja oddal v oskrbo na drugo gospodarstvo. 25. oktobra je bil opravljen inšpekcijski nadzor na novi lokaciji, kamor je bil konj premeščen. Ugotovljeno je bilo, da je konj v slabem rejnem stanju, poraščen je z daljšo nakodrano dlako, njegova kopita pa v izredno slabem stanju z vidnimi ranami. V času pregleda je konj ležal, mu je pa že bila nudena veterinarska oskrba," so pojasnili na omenjeni upravi.

Dodali so, da zadeva še ni zaključena, na podlagi vseh doslej zbranih ugotovitev in dokazov pa bodo odločili o sankcijah zoper lastnika konja.

Le psihično ter fizično zdrav konj je primeren za udeležbo na tekmovanjih

Iz Kasaške zveze Slovenije so danes sporočili, da jih je novica o zanemarjenem kasaču močno pretresla ter da imajo do takšnega početja ničelno toleranco. Eden temeljnih kamnov kasaškega športa je spoštovanje do konja. Le psihično ter fizično zdrav konj je primeren za udeležbo na tekmovanjih, so navedli v zvezi.

Zato kot kasaška zveza odločno zavračajo vse diskvalifikacije, ki so v zadnjih dneh letele na kasaške rejce in trenerje kot skupnost. Na tragičnem primeru Maxija Liona so nekateri želeli celotno kasaško srenjo predstaviti kot brezsrčne mučitelje, menijo v zvezi.

Po njihovih podatkih je Maxi Lion zadnjič na kasaških tekmovanjih nastopil leta 2003, od takrat pa zamenjal vrsto lastnikov. Pravi deležniki, država oz. organi pregona, pa morajo po mnenju zveze nasloviti težave v zvezi z mučenjem konjev na pravih mestih, predvsem pri lastnikih, ki niso člani posameznih pasemskih združenj. V takih tragičnih trenutkih se najpogosteje izkaže, da so ravno tam najhujši primeri.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta