Na kmetiji Šumenjakovih v Jakobskem Dolu se je z vinogradništvom ukvarjal že oče Srečka Šumenjaka, ki pa je grozdje prodajal zadrugi. Prvo lastno vino so pridelali sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, takrat še kot odprto, stekleničiti pa so ga začeli na prelomu tisočletja. "Oče je na kmetiji zasadil dva hektarja vinogradov, zato je bilo domače vino zmeraj pri hiši. Po končanem študiju na mariborski fakulteti za kmetijstvo sem se odločil posvetiti se vinogradništvu. Za dodaten motiv za kletarjenje in polnjenje lastnega vina je posredno poskrbel Vinag, ki je v tistem času že začel resneje drseti v krizo in je prenehal v večjem obsegu odkupovati grozdje iz jakobskih vinogradov," se spominja začetkov Šumenjak.
Preudarni pri uporabi žvepla in bakra
Že kot mladenič je spoznal, da je v vinogradih edina prava pot preventiva, saj bolezni in škodljivcev, ko so se pojavili, niso pregnali niti najbolj agresivni fitofarmacevtski pripravki. S tem védenjem se je leta 2005 preusmeril v ekološko kmetovanje in se uveljavil s precej netipičnimi vini. Kmetija obsega 15 hektarjev površin, od katerih jih šest zasedajo vinogradi, preostalo pa so pretežno pašniki, namenjeni kravam dojiljam. Šumenjakovi se ukvarjajo še s čebelarstvom in žganjekuho. Vinogradi, ki so po večini stari od 30 do 35 let, so na južnih in jugovzhodnih legah. Zemlja, pod katero je pretežno laporna podlaga, je bogata s humusom, kar je nedvomno zasluga oziroma posledica ekološkega kmetovanja. Sintetičnih zaščitnih sredstev in gnojil od leta 2005 dalje ne uporabljajo, obenem so preudarni pri uporabi žvepla in bakra.
Naša naravna vina so bolj cenjena v tujini
V kategoriji naravnih vin imamo Slovenci tudi na globalni ravni še kako vidno vlogo. Vina naših sonaravno usmerjenih vinarjev boste našli v enotekah in restavracijah na vseh celinah, na kar smo lahko upravičeno ponosni, nas je pa lahko obenem sram, da mnoge naše naravne vinarje in njihova vina bolje poznajo Skandinavci, Angleži, Japonci, Avstralci ...
Vzhajajoča vinska zvezda
Prvo vino pod lastno blagovno znamko je bil chardonnay letnika 2000. Štiri leta pozneje se je odločil preusmeriti se v ekološko kmetovanje, dve leti kasneje pa je Šumenjak donegoval že šest sortnih vin in dve zvrsti ter se z njimi predstavil slovenskem trgu. Imel je srečo. Njegov potencial so prepoznali na Slovenskem festivalu vin v Ljubljani, kjer je leta 2007 prejel nagrado Medijski Bakhos za vzhajajočo vinsko zvezdo.
Kupec mora dobiti brezhibna vina
Ljubitelji vina so se posledično začeli zanimati za dotlej skoraj anonimnega vinarja s Spodnjega Hlapja. "Ko me je obiskal eden od najboljših avstrijskih vinarjev Karl Schnabel, je rekel, da so moja vina preprosto predobra, da bi jim dodajal žveplo. A ne želim tvegati. Želim namreč, da kupec dobi absolutno brezhibna vina," pravi vinar.