Resda nimamo pravega šampanjca, imamo pa zato izjemne slovenske penine, o čemer pričajo številne nagrade na svetovnem tekmovanju Decanter World Wine. Lani so se slovenski vinarji iz Londona vrnili z rekordno bero odličij, med peninami je bila spet izjemna Bjana, ki je za svoje penine dobila kar štiri srebrne medalje. Po več nagrad za penine so dobile še vinske kleti Dveri-Pax, Istenič in Medot, eno nagrado pa so si prislužile penine Gašper, Simonič, Puklavec Family Wines, Vinska klet Frelih in Vipava 1894. A tudi na drugih tekmovanjih, kot je Great American International Wine Competition ali Glass of Bubbly London, naši proizvajalci penin, denimo najbolj poznane Radgonske gorice, pobirajo priznanja in dokazujejo, da so med najboljšimi na svetu.
Šampanjec ali penina?
Penina, šampanjec in peneče se vino niso sopomenke. Penine so peneča se vina, ki prihajajo iz Slovenije, med šampanjce štejemo samo tiste iz francoske pokrajine Šampanja. Sicer pa so francoska peneča se vina še crémant, španska cava, nemška sekt, italijanska spumante, portugalska espumante, madžarska pezsgő. Prestižnejša so narejena po klasičnem ali šampanjskem postopku s sekundarnim alkoholnim vrenjem v steklenicah, v katerih mora vino ostati v stiku s kvasovkami najmanj devet mesecev in nekje do deset let, da dobimo prave mehurčke. Glede na količino nepovretega sladkorja peneča se vina delimo na popolnoma suha (brut nature), izredno suha (extra brut), zelo suha (brut), suha (extra dry), polsuha (sec), polsladka (demi sec) in sladka (doux).
Za prijeten vstop v svet kakovostnih penin
V Radgonskih goricah sicer ne želijo določati, katere penine so bolj primerne ali všečne neizkušenim in katere poznavalcem, ker so si izdelki tako različni glede na sorte in postopke pridelave. »Vse tiste, ki vstopajo v svet penin, je treba postopoma popeljati skozi vse to znanje in jim prepustiti, da sami odločijo, kaj jim najbolj ustreza,« pojasni Andreja Novak, vodja marketinga Radgonskih goric. »Pri nas bi tako denimo spoznali, da je po metodi charmat pridelana Srebrna radgonska penina, da obstajata suha in polsuha – ta je Slovencem najljubša. Te penine so sveže, bolj sadne, polne aromatike.« Novakova dodaja, da je Zlata radgonska penina, pridelana po klasični metodi z vrenjem v steklenicah, bolj polnega okusa. »To so naši najprestižnejši izdelki, denimo Millesime letnik 2010 ali pa Zlata penina brut nature. Naša Zlata radgonska penina rose 2012 je lani prejela številne nagrade: svetovni šampion Vino Ljubljana, zlato medaljo Vino Slovenija, dvojno zlato medaljo na Great American International Wine Competition in trofejo na Glass of Bubbly London.«
Za nasvet smo se odpravili še na drugi konec Slovenije, v Goriška brda. Vsem, ki se šele spoznavajo s penečimi se vini in vstopajo v svet kakovostnih penin, bi Miran Sirk iz vinske hiše Bjana svetoval njihovo penino Brut Rose. »To je kompleksna penina, ki je narejena iz grozdja modri pinot in rebula, a je zaradi svoje polnosti – ima nekoliko višji ostanek sladkorja, a je še vedno zelo suha penina – in sočnosti zelo priljubljena tako med 'novimi' kot 'starimi' pivci naših penin,« razloži Sirk. Zakonca Sirk že skoraj 30 let na družinskem posestvu po klasični metodi pridelujeta penine Bjana in v njuni kleti so doma prve suhe penine v Sloveniji. Vinorodni okoliš Brda odlikuje poseben terroir, podnebni predalpski gričevnat svet z močnim sredozemskim vplivom in karakterjem terena. So tudi prva klet v Sloveniji, ki nam je predstavila zelo suho rose penino in dokazala, da rose ni le žensko vino.
Rose, bio in penina iz modrega pinota
Tudi Novakova iz Radgonskih goric poudarja, da se kultura penečih se vin v Sloveniji dviga. »Zato smo se odločili, da naš asortiment penin letos dopolnimo z 'sans dosage' peninami. Gre za Zlati radgonski penini Selection in Selection rose, ki sta popolnoma suhi. To je naše prvo bio vino, ki se imenuje Pet-Nat Renina. Pet-nat je okrajšava za francoski izraz 'petilant naturelle', kar pomeni 'naravno peneče'. To pomeni, da vino, še preden se prvo vrenje konča, napolnimo v steklenice in pustimo, da se proces v njih dokončno odvije. Rezultat je nežno iskrivo vino, ki nam usta napolni s sadnostjo grozdja,« razloži Novakova.
Svojega posebneža bodo letos predstavili tudi v Bjani. »Naša nova penina se bo imenovala Blanc de Noir,« nam je zaupal Miran Sirk. »To bo penina, narejena samo iz grozdja modri pinot vinificiranega na belo, kar pomeni postopek za belo vino, v tem primeru belo penino, iz rdečega grozdja.« Sirk pojasnjuje, da v francoski Šampanji, od koder izvira tudi poimenovanje, takšna peneča se vina izražajo karakter grozdja modri pinot ter veljajo za bolj strukturna, bogata in kompleksna v okusu, primerna za dolgoletno staranje. »Naš Blanc de Noir bo letniška penina (Millessime), kar pomeni, da je narejena iz grozdja enega letnika.«