Alkimija glasbe in besede

Stuttgart je v začetku februarja že 39. leto zapored gostil festival nove glasbe Eclat, ki velja za enega osrednjih dogodkov na področju sodobne glasbe. Na sporedu je bilo 37 praizvedb skladateljev različnih narodnosti. Zadnji dan se je odmevno predstavil slovenski skladatelj Vito Žuraj s kompozicijo Der Verwandler (slovenski naslov Alkimist) za mešani zbor in simfonični orkester. Delo je nastalo po literarni predlogi Aleša Štegra, zasnovani posebej za praizvedbo, posvečeno pa je alkimistu Johannu Friedrichu Böttgerju, ki velja za izumitelja evropskega porcelana. Oba umetnika - Žuraj in Šteger - sta fascinirana nad alkimistom, čigar 300. obletnico smrti zaznamujemo letos. Žuraj in Šteger sta nenavadne poskuse magičnih preobrazb prevajala v glasbo in besedo.

Posebej izdelani porcelanasti zvonci iz Meissna

Izvajalci so bili Simfonični orkester in zbor južno-zahodnega nemškega radia (SWR), dirigiral je Američan Brad Lubman. Manufaktura porcelana iz nemškega mesta Meissen, kjer je deloval alkimist Böttger, je posebej za Žurajevo praizvedbo izdelala tolkalna glasbila "wind chimes" iz porcelana, prav tako je omogočila uporabo njihovih porcelanastih zvoncev, kar je Žurajevi skladbi dalo posebno barvo. Kritik v Frankfurter Algemeine Zeitung je skladbo označil kot "razigrano, barvito, hitro, noro in zelo natančno", avtor recenzije iz Südwest Presse pa Žurajevo glasbo primerja s Simfonijo tisočev Gustava Mahlerja. Po libretistu Štegru je osnovna poteza umetnosti približevanje na videz nemogočemu, kar ni daleč od alkimije. Prav zgodba nemškega alkimista Johanna Friedricha Böttgerja (1682-1719) se mu zdi pomembna in mnogopovedna za naš čas. Böttgerjeve lažne trditve, da mu je uspela preobrazba manj vrednih snovi v zlato, so hitro pritegnile pozornost nemških vladarjev in alkimist je pristal na dvoru Avgusta Močnega v Dresdnu, kjer je bil obvezan do proizvodnje zlata. Sluteč, da mu zlata ne bo uspelo pravočasno (po)narediti, je Böttger poskušal uiti gotovi smrti - tako so bili takrat namreč kaznovani alkimisti, ki niso izpolnili svojih obljub - z ustvarjanjem približka porcelana, čigar strasten zbiralec je bil August Močni.

Idrijsko živo srebro kot temeljni element

Težnja po ustvarjanju nečesa nemogočega pa je iz mladega svobodomislenega mladeniča naredila siromaka. Böttger je večino svojega življenja preživel v kraljevem zaporu v obsesivnem iskanju alkimijskega recepta. Tik pred koncem življenja mu je kot prvemu Evropejcu uspelo razvozlati recepturo za izdelovanje porcelana - izključno na osnovi poskusov in brez poznavanja originalne recepture, ki so jo Kitajci skrbno skrivali. V tistem času je bila zavoljo njegove redkosti in redkih transportov iz Kitajske vrednost porcelana primerljiva vrednosti zlata. Tako je iz izhodiščne laži skozi dolgoletni proces trpečega iskanja in samoizpraševanja nastala resnica. Böttger je materializiral proces, ki ga je 150 let kasneje Carl Gustav Jung poimenoval psihološko-alkimijski.