Melita Forstnerič Hajnšek
V Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov - ZDSLU že sedem let redno pripravljajo umetniške razstave svojih članov v tujini. Letos so skupaj s Skico - Slovenskim kulturnim centrom iz Berlina- kot prvo organizirali slikarsko razstavo Zaznavanje prostora, treh priznanih slovenskih akademskih slikarjev, članov ZDSLU, Igorja Banfija, Črtomirja Freliha in Maše Gala. Avtorji različnih generacij svoja dela razstavljajo v Galeriji Sievi v središču Berlina, odprtje je bilo 1. februarja. O razstavi in avtorjih je spregovorila kustosinja razstave Olga Butinar Čeh, slovesno pa jo je odprl vodja Slovenskega kulturnega centra v Berlinu Gregor Jagodič. S svojim nastopom je večer glasbeno oplemenitila pevka slovenskih ljudskih pesmi Bogdana Herman. Razstava bo na ogled do 20. marca.
Slike treh slikarjev, Igorja Banfija, Črtomirja Freliha in Maše Gala, nimajo skupnega likovnega imenovalca, vendar najdemo v njihovih delih kar nekaj podobnosti. Povezuje jih visoka kakovost in navezanost na slikarsko stroko, ki je kljub različnim poskusom pobega od tradicije in klasičnih likovnih materialov že na prvi pogled očitna. Analiza del kaže, da jih povezuje tudi osnovni prvinski pristop k slikarskemu mediju. Umetnike zanima, kako ujeti in ponazoriti človekovo notranjost, izpostaviti njegovo nematerialno bit, duhovno prisotnost in emotivnost, ki z abstraktno obliko likovnega jezika in metaforo presega človekovo pojavnost in njegov fizični videz.
Ustvarjalna energija Banfija, ki temelji predvsem na njegovem absolutnem občutku za umetniško oblikovanje, mu omogoča, da v melanholičnem, osamljenem in mističnem svetu polj, mokrišč in voda uresniči in izpostavi meditativno lepoto prekmurske pokrajine. Pri Frelihu so lisice, motiv, ki ga avtor uporablja zadnjih pet let, metafora za izražanje delikatnih medsebojnih odnosov. Ob grafičnih realizacijah se zadnje čase posveča tudi kolorističnemu pristopu z uporabo akrila na platno v inovativni tehniki "transfer".
Gala se z impulzivno energijo in strastjo odziva na čustva, ki jo navdušujejo, kar nato prek raznovrstnih učinkov, ki ji jih ponujajo različni gradbeni materiali in avtorefleksijske barve, prenaša na likovno polje. Skozi premazni sistem in s plastenjem gradi likovne abstrakcije brez pripovedi, pogosto le s ponavljanjem vzorca.
