Borgesov bralec, ki pozna Muco Copatarico

Alberto Manguel, avtor Zgodovine branja in Knjižnice ponoči, je bil sinoči v Cankarjevem domu gost Festivala Fabula oziroma Fabule pred Fabulo, saj se ta uradno odpira jutri z rusko pisateljico Tatjano Tolstoj. Omenjeni knjigi sta v zbirki Bralna znamenja z nami že desetletje, tudi avtor je bil tukaj že dvakrat, ampak to ne zmanjša pomena in veselja ob novem obisku. Ta varuh branja, knjig in knjižnic se lahkotno sprehaja med literarnimi liki, citati in njihovimi avtorji in proizvaja vedno nove, presenetljive, pa vendar stare in univerzalne uvide v branje.
Tako je bilo tudi ob predavanju, ki je fokus letošnjega festivala - meje oziroma zidovi - lovilo z razmislekom o mejah med fikcijo in resničnostjo.
Manguel zna polaskati tako, da se ne zdi laskanje. Saj veste, včasih se avtorji (tako kot kakšni pop zvezdniki) malce potrudijo z nekaj besedami v jeziku gostitelja, Manguelu pa tega ni treba (čeprav je poliglot in mu najbrž ne bi bilo težko), ker lahko suvereno vplete v svoje predavanje tudi slovenske avtorje oziroma tokrat avtorici. Ko je govoril o tem, kako postanejo literarni liki realna referenca, je omenil, da si njegova vnukinja misteriozna izginotja copat samoumevno razloži z Muco Copatarico Ele Peroci. Potem je v prav tako odličnem pogovoru, ki ga je moderirala dr. Tina Košir, zatrdil, da poznajo po njegovem prepričanju Muco Copatarico otroci po vsem svetu. Ko pa je govoril o tem, kako mu je literatura pomagala počasi sprejemati smrtnost, je citiral verze Katje Perat v angleškem prevodu. No, potem je zatrdil še, da bo z gostovanja, kot se pač dogaja ob vseh njegovih potovanjih, seveda odpeljal poln kovček novih knjig.
Ko je leta 2007 v slovenščini izšla Zgodovina branja, je na platnici pisalo, da ima več kot 30.000 knjig, zdaj govori o 40.000 knjigah. Knjižnico ima v Franciji, v "obnovljenih grajskih ruševinah" v Poitou-Charentesu. Argentinec, ki je dolgo živel v Kanadi, živi zdaj v Franciji. Vseh sort knjige ima in tudi menda kakšno ne najbolj kakovostno, Da Vincijevo šifro na primer, je dobro imeti pri roki, kadar moraš razložiti, kaj je slabo napisana knjiga, je razložil. Zato knjig ne meče proč. Zavrgel je, in to deklarativno, samo eno, Ameriški psiho Breta Eastona Ellisa. "Ker bi lahko okužila druge knjige." Ne zavrača vsakršnih opisov nasilja v knjigah, Borges na primer pa je imel opise bojev celo rad, zavrača pa čisto zlo, in ta knjiga to je. Gre za uživanje ob trpljenju drugih, je prepričan Manguel.