Melita Forstnerič Hajnšek
Odšla je markantna belolasa dama, brez katere ni v Mariboru minil noben pomemben koncert. Te poletne dni bi praznovala 97. rojstni dan. Bila je priljubljena profesorica, novatorska glasbena pedagoginja, kritičarka in kronistka glasbenega življenja doma in v tujini. Do konca je bila vitalna in živahna obiskovalka mnogih kulturnih koncertov v dvorani Union, Kazinski dvorani in Veliki dvorani SNG. Pokramljati z njo v odmoru kakega koncerta je bilo zmeraj vznemirljivo iskrivo. Načitana je bila, tudi kritična, a zmeraj na žlahten način. Tudi za naš časnik je pisala o klasični glasbi, festivalih. Ob njeni 90-letnici ji je njena matična šola - Konservatorij za glasbo in balet iz Maribora - podelila nagrado dr. Romana Klasinca za življenjsko delo, za izjemne pedagoške, umetniške in organizacijske dosežke.
Rojena je bila v Gornji Radgoni 23. avgusta 1922. Kljub vojnim razmeram je uspešno končala klasično gimnazijo v Ljubljani; bili so zadnja generacija maturantov v stari Jugoslaviji. Njena generacija je bila deležna drugačne zrelostne preizkušnje. Tik pred koncem šolskega leta so Nemci naredili konec škofijski klasični gimnaziji in mariborski klasični gimnaziji. Njihove maturante so gostoljubno sprejeli na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Cvetane oče ni pustil iz Maribora v Ljubljano, a je vseeno šla. Čeprav se v šoli nikoli ni učila nemško, ji je čez eno leto uspelo narediti nemško maturo. Po klasični gimnaziji, ki so si jo zelo zapomnili tudi po osemletnem učenju latinščine, so večinoma vsi doštudirali in se uveljavili vsak na svojem področju. Cvetana je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na oddelku glasbene zgodovine. Diplomsko delo je posvetila slovenskemu skladatelju Viktorju Parmi.
Poučevala je klavir in predšolsko glasbeno vzgojo na nižji stopnji glasbenega izobraževanja, od leta 1977 pa še zgodovino glasbe na srednji glasbeni šoli. Njen pouk je bil zelo sodoben. Kot mlada učiteljica je v Willemsovi metodi prepoznala prednost in priložnost za zgodnje poučevanje glasbene vzgoje, saj je značilnost metode celovita glasbena vzgoja in vsestransko oblikovanje osebnosti od najrosnejših otroških let. Bila je med tistimi glasbenimi pedagogi, ki so se z Edgarjem Willemsom tudi osebno seznanili. In njegovo metodo je vešče, strastno presajala v naše okolje.
Za potrebe pouka zgodovine glasbe je pripravila več učnih pripomočkov in drugega gradiva. Vrsto let je pripravljala oddaje za Glasbeno mladino in komentarje za operne in baletne predstave. Skoraj četrt stoletja je kot glasbena publicistka sodelovala z RTV Slovenija in Radiem Maribor. V zadnjih letih je bila zelo dejavna v glasbenem izobraževanju za starejše. Njena predavanja in pogovori v okviru Knjižničnega cikla Univerze za tretje življenjsko obdobje v Mariborski knjižnici so bili zelo obiskani. V nekdanji dvorani Lutkovnega gledališča Maribor je vodila javne pogovore z opernima solistkama Ondino Otto Klasinc in Milevo Pertot, predstavila skladatelje Rossinija, Bizeta ...
Pionirki razvoja predšolske glasbene vzgoje v širšem slovenskem in takratnem jugoslovanskem prostoru se je šola, na kateri je delovala več kot 60 let, oddolžila z najvišjim priznanjem, mesto pa žal nikoli. Kako zelo sem si jo želela intervjuvati, a je bila preskromna. Do zadnjega je strastno spremljala vse, kar se je o glasbi pisalo v medijih, in potovala po Evropi na glasebnopedagoške simpozije. Bila je žlahtna Mariborčanka, ki je s svojim delom zaznamovala kulturni utrip mesta.
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v njeni rodni Gornji Radgoni 13. avgusta.
