Franjo H. Naji: Podjetnim je ostal kriminal, izgubljenim pa droge

29.09.2021 14:57
Na predstavitvi romana Ringlšpil Franja H. Najija o podobi Maribora, drogah, prehodu iz socializma v kapitalizem.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Publika ni samo poslušala, ampak je precej izvodov romana tudi kupila. 
Sašo Bizjak

Če hočeš biti res dober v neki stvari, se ji moraš resnično posvetiti," je v pogovoru ob izdaji svojega tretjega romana Ringlšpil dejal zdravnik, srčni kirurg, predstojnik kardiologije v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in pisatelj Franjo H. Naji. Želja za pisanje je v njem tlela že dalj časa, zdaj pa se je našel čas, je pojasnil.

​Tranzitno obdobje je iztočnica

Roman je, tako kot prejšnji dve Najijevi knjigi, kratkoprozna Križišče in roman Zadnji gozd, izšel pri Literi. Pogovor v skoraj polnem Vetrinjskem dvoru je v torek vodila pisateljica, kritičarka in urednica Gabriela Babnik. Roman je zanimiv, prebereš ga na dušek, še posebno nenavaden in inovativen pa je jezik, ki je na čase arhaičen, baročen, po drugi strani pa gre za sodobno dogajanje, je dejala Babnikova. Naji je ob tem potrdil, da je skušal ustvariti nekaj novega z jezikom, vnesti je želel tudi mariborski pogovorni jezik in ga narediti sprejemljivega za knjigo. Odnosi, kompleksne osebnosti, identitetno, razredno in rasno vprašanje, vse to so motivi, ki se jih pisatelj spretno dotika v romanu, ki v dogajalni prostor postavlja Maribor, je bilo izpostavljeno na predstavitvi knjige.

Iztočnica za pisanje romana je bilo tranzitno obdobje iz socializma v kapitalizem, torej 90. leta. "Zgodba se je razvijala naravno, nisem imel vnaprej pripravljenih 40 alinej, kaj vse bom zajel." Osrednji liki so proces tranzicije sprejeli zelo različno, glede na njihovo starost in družbene okoliščine, Jugoslavija je mnogim pomenila varnost, po razpadu pa so bili soočeni z novo realnostjo, je razlagal pisatelj. Pogovor je tekel tudi o doživljanju Maribora in propadu industrije ter kako se je mesto na to odzvalo. "Po razpadu komunizma je podjetnim ostal kriminal, izgubljenim pa droge," je provokativno izpostavil Naji.

​Osvobojen predsodkov

Naji, ki je sicer po očetu Palestinec, se v delu dotika tudi palestinskega vprašanja. "Bolj spremljaš, drugače razumeš, drugače jemlješ te stvari. Zdelo se mi je tudi, da sem osvobojen nekih predsodkov." Prav zaradi tega se je spolzke tematike loteval pogumneje, kot bi se je sicer. Na vprašanje, ali je bilo za pisanje romana potrebnega veliko raziskovanja, glede na to, da je opaziti bogato poznavanje glasbene scene, je z nasmehom odgovoril, da je to prišlo "naravno". "Lažje je pisati o tematikah, ki jih dobro poznaš in so ti blizu," je še dejal. Z glasbo je povezan naslov, o katerem avtor sicer pravi, da si ga lahko vsak interpretira po svoje. Isti naslov pa nosi tudi pesem Đorđa Balaševića, ki jo je Naji odkril šele pozneje in se je spraševal, zakaj jo je našel tako pozno, saj je pesem odlična.

Publika ni samo poslušala, ampak je precej izvodov romana tudi kupila. 
Sašo Bizjak

Naji že pripravlja nov roman, z naslovom Noč na obisku, v njem pa se bo dotikal tudi vprašanja evtanazije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta