Matic Majcen
Svoj glas lahko oddate na Večerovi spletni strani ali osebno na projekcijah Letnega kina Minoriti. S tem se potegujete tudi za nagradi - podelili bomo namreč dvakrat po dve vstopnici za katerekoli od ostalih projekcij mariborskega letnega kina v avgustu.
Drugi od predlaganih filmov, ki čakajo na vaš glas, je Pod oljkami iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija iz leta 1994.
Iranska kinematografija danes velja za eno najbolj uglednih na svetu. Filmi režiserjev, kot so Abbas Kiarostami, Jafar Panahi, Asghar Farhadi, Mohammad Rasoulof in drugih, redno osvajajo najprestižnejše festivalske nagrade, s Farhadijevo Ločitvijo leta 2012 celo prvega oskarja v zgodovini.
Takšni ogromni uspehi na tujem pa iranskega filma niso spremljali od vekomaj. Mednarodni vzpon te kinematografije se je začel v 90. letih, v prvi vrsti s tem, ko je Abbas Kiarostami posnel serijo mojstrovin, začenši s filmom Povečava (1990), s katerimi je očaral občinstvo po vsem svetu.
Med te prebojne Kiarostamijeve filme se uvršča tudi Pod oljkami (1994), s katerim je cineast še enkrat več na svoj značilen način razmišljal o razmerju med filmsko fikcijo in resničnostjo. Film se začne z neposrednim nagovorom domnevnega filmskega režiserja (ki pa več kot očitno ni Abbas Kiarostami), ki na iranskem podeželju snema svoj novi celovečerec. Med nastajanjem filma si eden od igralcev, Hossein Rezai, prizadeva, da bi zasnubil študentko Tahereh. Problem je v tem, da je Hossein nepismen, zato ljubezen med njima ne pride v poštev, čeprav sam trdi, da bi bili prav takšni zakoni med izobraženimi in neizobraženimi ter med bogatimi in revnimi rešitev za iransko družbo. Glavni trik Kiarostamijevega filma pa je v tem, da je ta snubitev med igralcema dejansko tudi pripoved tistega filma, ki nastaja znotraj samega filma, s čimer režiser popolnoma zabriše mejo med fikcijo in dokumentarizmom.
Film Pod oljkami se je ob izidu uvrstil v program filmskega programa v Cannesu, a sprva ni bil deležen velikih priznanj. Slovit je postal šele s pretekom časa in danes ni nič nenavadnega, če ga najdemo na seznamih najboljših filmov vseh časov, praviloma pa ga uvrščajo tudi v najožji izbor Kiarostamijevih najpomembnejših del.
