Grad Cmurek: Nihče od odgovornih noče biti odgovoren

Grad Cmurek razumem v kontekstu propadajočih kulturnih spomenikov na Tratah, ki so prešli v zasebno last in so prepuščeni propadu, sporoča dr. Sonja Bezjak, direktorica zavoda Muzej norosti, ki uporablja prostore gradu. Prav zato se je s številnimi somišljeniki angažirala, da zaščiti grad Cmurek pred podobno usodo, saj so spoznali, da niti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) niti ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot lastnik gradu pri tem nista v podporo, kvečjemu nasprotno. Konec lanskega leta so številnim odgovornim, ki lahko pomagajo, poslali dopis za rešitev tega kulturnega spomenika, a odgovorov nimajo. Medtem je Socialnovarstveni zavod (SZV) Hrastovec kot upravitelj gradu izklopil gretje, na ministrstvu pa še zmeraj preučujejo, kaj bodo storili.

Sistem je dotrajan

Vršilka dolžnosti direktorja SZV Hrastovec Andreja Raduha poudari, da so do lanskega decembra objekt vsako zimo minimalno ogrevali, vendar zaradi neuporabe prostorov tam ni bilo stalno prisotne usposobljene osebe za nadzor nad inštalacijami centralnega ogrevanja, zato so po predhodnem posvetu z ZVKD prenehali ogrevati grad. Srečko Štajnbaher z mariborskega ZVKD pritrdi Raduhovi in doda, da so zaradi morebitne rabe gradu v obdobju pred celovito revitalizacijo podali možnost začasne alternative ogrevanja gradu v prostorih, ki bi bili v uporabi, na primer namestitev električnih radiatorjev ali IR-panelov. "Strinjamo se z oceno, da je delujoč ogrevalni sistem izjemnega pomena za uporabo zgradbe, vendar to ni nujno obstoječi sistem. Še več, ne vidimo razloga, da bi moral biti uporabljan obstoječi, dotrajan, za spomenik potencialno nevaren ogrevalni sistem. Ob celoviti revitalizaciji gradu bo treba vse inštalacije povsem na novo projektirati in namestiti, predtem pa razmisliti o alternativnih sistemih, tudi ogrevanja torej, ki spomeniški substanci, vključno s poslikavami, arhitekturnimi členi in okrasjem, čim manj škodijo in omogočajo njihovo boljšo prezentacijo od dosedanje," še razloži, a tudi jasno sporoči, da je za stanje odgovoren lastnik.

Slaba odločitev in nadaljnje plenjenje

Dr. Igor Sapač s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru pa ocenjuje, da so centralno ogrevanje odklopili na podlagi slabo pretehtane odločitve, ki je izhajala predvsem iz želje po varčevanju za vsako ceno. Delujoči ogrevalni sistem je izjemnega pomena za nadaljnjo uporabo grajskega poslopja vse leto in njegova opustitev bistveno zmanjšuje možnosti za revitalizacijo gradu, je prepričan. "Menim, da nikakor ni upravičeno brez dovolj celovite strokovne analize opuščati obstoječih vitalnih sistemov grajskega poslopja, dokler ne bo določena njegova nova namembnost in ne bodo izdelani načrti za morebitne alternativne inštalacijske sisteme. Na širšem območju Maribora je že dovolj slabih primerov, ki dokazujejo popolno zgrešenost varčevalnih ukrepov za vsako ceno, brez kake hkratne jasne vizije za prihodnost. Žal vse kaže, da se bo zaradi nerazumevanja odločujočih na gradu Cmurek ponovila usoda dvorcev Viltuš in Slivnica, kjer se je zaradi nerazumnega gospodarjenja z javnim premoženjem in našo skupno kulturno dediščino najprej zgodila izpraznitev predhodno sicer skrbno prenovljenih objektov, nato izključitev ogrevanja, izključitev električne napeljave, opustitev varovanja, na koncu pa nasilni vdori v objekta in njuno nezadržno plenjenje." Dvorca Slivnica in Viltuš sta po njegovem sedaj na najboljši poti, da se v nekaj letih spremenita v popolni ruševini. Na gradu Cmurek bi bilo z odgovornim ravnanjem takšno usodo še mogoče preprečiti, a Sapač se boji, da njegov upravljavec za to nima pravega posluha.

Upravljavec mora poskrbeti za objekt

Grajska stavba je, poudarja Sapač, z neprimerno namembnostjo socialnovarstvene ustanove z različnimi stihijskimi adaptacijami izgubila precejšen del svoje starodavne avtentičnosti, s katero se je ponašala še pred nekaj desetletji. Sedanji upravitelj je na gradu Cmurek, denimo, podrl vse stare grajske dimnike, iz grajskih soban odstranil lončene peči, iznakazil večino kamnitih grajskih portalov, med njimi tudi najstarejšega iz 12. stoletja, ki je kulturnozgodovinsko pomemben v širšem evropskem merilu, z neprimernimi okni zaprl renesančne grajske arkade iz 16. stoletja, z nekakovostnim novim zamenjal skoraj celotno avtentično grajsko stavbno pohištvo, dragocene lesene grajske parkete prekril s cenenimi oblogami iz umetnih mas, na več manjših prostorov predelil glavno grajsko dvorano, s spuščenimi stropi zakril večino baročnih stropnih štukatur in znamenite poslikane rezljane renesančne lesene strope iz 16. stoletja ter na obeh grajskih dvoriščih postavil brezoblične prizidke. "Z vsemi temi posegi se je atraktivnost gradu za obiskovalce precej zmanjšala, upravljavec gradu pa po izpraznitvi leta 2004 očitno ni niti najmanj pomislil na to, da bi povzročeno škodo na grajskih stavbi saniral. Početje bi bilo načeloma mogoče primerjati z izkoriščanjem rudnih bogastev, a v kakšnem rudniku si ne znamo predstavljati, da bi njegov upravitelj zatem, ko bi rudno bogastvo do konca izčrpal, rudnik brez sanacije prepustil usodi in zaradi težnje po varčevanju izklopil celo vodne črpalke in ob tem razlagal, da delujoče črpalke v nedonosnem rudniku pomenijo nenamensko porabo denarja. Menim, da je upravljavec gradu Cmurek, ki je grajsko stavbo s statusom kulturnega spomenika dolga desetletja s pridom brezplačno izkoriščal za svoje potrebe, dolžan objekt še naprej vzdrževati v primernem stanju in sanirati povzročeno škodo, vse do takrat, ko bo odgovornost za ta kulturnozgodovinsko nenadomestljivi objekt, ki nad reko Muro stoji že od prve polovice 12. stoletja, prevzel drug skrbnik."
Po besedah Sonje Bezjak so govorili s potencialnim kandidatom za najem, ki naj bi vložil v revitalizacijo gradu in redno vzdrževanje, a se je, to so sporočili tako iz Hrastovca kot iz ministrstva, zapletlo pri pravnih mnenjih o najemnini. Kakšen bo zaključek, za zdaj ni znano.