Grumovo nagrado za najboljše besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Neži Lučki Peterlin. Grün-Filipičevo priznanje za dramaturški opus je prejel Blaž Lukan, Šeligovo nagrado pa predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije po besedilu Tiborja Hrsa Pandurja, v režiji Livije Pandur in v produkciji in izvedbi SLG Celje. Nagrade so podelili v soboto zvečer ob zaključku 55. Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj.
Kot je v obrazložitvi nagrade Slavka Gruma za najboljše novonastalo slovensko dramsko besedilo zapisala strokovna žirija, je Trilogija o mestih in ljudeh poglobljena študija o razredu in družbeni umeščenosti posameznika. Milan Ramšak Marković v besedilu v gledališki jezik pretvarja ugotovitev, da posamezniki svojo osebnost oblikujemo okrog temeljnih simbolnih točk, ki kot take presegajo svojo dejansko vrednost.
Kot je izpostavil avtor besedila, ki je bilo tudi že uprizorjeno, sta z režiserjem Sebastijanom Horvatom izhajala iz klasike, hkrati pa sta se igrala s filmsko dramaturgijo, kar je v zaprtem gledališkem prostoru izziv predstaviti. Grumova nagrada Ramšaku Markoviću, ki je bil rojen v Beogradu, zdaj pa že 15 let dela v Sloveniji, pomeni veliko čast in veselje.
Žirija v sestavi Rok Andres, Jakob Ribič in Miriam Kičinova je zmagovalno besedilo izbrala med 35 besedili, ki so prispela na razpis. Ista žirija je izbrala tudi prejemnico nagrade za najboljšega mladega dramatika. Na razpis je prispelo dvanajst besedil do 30 let starih avtorjev. Žirijo je najbolj prepričalo besedilo Jagnje Neže Lučke Peterlin. "Prizori, ki so mestoma povezani, drugod pa delujejo kot samostojne vinjete, povezujejo zunanje (narava) in notranje svetove, ki postopno postajajo organska celota," je zapisala žirija.
Ista žirija je podelila tudi bienalno Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Dodelila jo je Blažu Lukanu, ki, kot je zapisala žirija, s svojo pronicljivo dramaturško mislijo že skoraj štiri desetletja spremlja, sooblikuje in pretresa slovensko gledališče, še posebej dramaturško teorijo in prakso.
Žirija v sestavi Igor Samobor, Nika Bezeljak in Mirna Rustemović je nagrado Rudija Šeliga za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa dodelila predstavi Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije Tiborja Hrsa Pandurja v režiji Livije Pandur in v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Uprizoritev prinaša na oder mogočno pripoved, osnovano na Shakespearovih kraljevskih kronikah, ki jih spretno združuje v zaokroženo dramaturško celoto, ki odseva sodobne družbene in politične napetosti, je poudarila žirija. Za kompleksno in večplastno upodobitev ženskih likov v omenjeni predstavi je žirija kot najboljšo igralko festivala nagradila Lucijo Harum. Nagrado za najboljšega igralca pa je žirija dodelila Klemenu Kovačiču za igro v performansu Agmisterij (tretjič), ki je nastal v produkciji AGRFT in Bunkerja.
Žirija je podelila tudi posebno nagrado za likovno in zvočno podobo predstave, ki si jo je prislužil Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj ter Mestnega gledališča Ptuj.
Najboljšo predstavo je izbiralo tudi občinstvo, ki je med predstavami tekmovalnega in spremljevalnega programa najvišjo oceno prisodilo avtorski uprizoritvi po motivih Alice v čudežni deželi Alica: Nekaj solilogov o neznosnosti časa v režiji Luke Marcena, ki je nastala v koprodukciji SNG Drama Ljubljana in AGRFT.
Ob zaključku slovesnosti so na oder stopili zaposleni v Prešernovem gledališču. V luči negotovosti glede prihodnjega vodstva so nanizali številne dosežke gledališča v zadnjih letih in pozvali Mestno občino Kranj ter mestne svetnike, naj pri izbiri novega direktorja gledališča upoštevajo mnenje stroke in zaposlenih.
