Tomaž Grom, prejemnik nagrade Prešernovega sklada 2025: "Rad rečem, da vseskozi igram en in isti komad. To ni čisto res, toda imam svoj jezik, tehniko, finte. Ko jih sopostavim z drugim zvokom, inštrumentom, sliko ali s telesom performerja, to zveni povsem drugače."
V nadaljevanju preberite:
Tomaž Grom se kot vsestranski zvočni umetnik posveča podrobnostim, ki so za publiko zavestno postranskega pomena. Da je recimo v kinodvoranah, ki so zvočno suh prostor, lažje manipulirati z zvokom kot v prostorih, kjer je odmev. Da isti inštrument v drugem prostoru ne bo slišati enako ... Svobodno improvizirana glasba se bolj zaveda odvisnosti od prostora kot glasbeniki, ki preprosto sledijo notnemu zapisu. Je to tisto, kar ga je vleklo k njej?
- Zakaj je prava improvizacija "kot da bi se učil plavati"?
- Kateri dvomi ga v zadnjem času spremljajo ob spoju institucionalne in neinstitucionalne glasbe v praksi?
- Kako se v njegovih projektih izrekajo diskriminirane manjšine?
Tomaž Grom se kot vsestranski zvočni umetnik posveča podrobnostim, ki so za publiko zavestno postranskega pomena. Da je recimo v kinodvoranah, ki so zvočno suh prostor, lažje manipulirati z zvokom kot v prostorih, kjer je odmev. Da isti inštrument v drugem prostoru ne bo slišati enako ... Svobodno improvizirana glasba se bolj zaveda odvisnosti od prostora kot glasbeniki, ki preprosto sledijo notnemu zapisu. Je to tisto, kar ga je vleklo k njej?
- Zakaj je prava improvizacija "kot da bi se učil plavati"?
- Kateri dvomi ga v zadnjem času spremljajo ob spoju institucionalne in neinstitucionalne glasbe v praksi?
- Kako se v njegovih projektih izrekajo diskriminirane manjšine?