Petra Vidali
Pranger je prepoznavna blagovna znamka. Ni samo edini literarnokritiški festival v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Kot srečanje pesnikov, kritikov, bralcev in prevajalcev poezije že 16 let spodbuja k poglobljeni refleksiji poezije. Ime dolguje krajem, v katere je pozicioniran, Rogaški Slatini in okolici, na Kozjanskem je namreč ohranjenih največ sramotilnih stebrov. Seveda pa festivalska praksa mehča in ironizira dobesedni pomen: pesniki so res izpostavljeni, vendar ne ad personam, temveč ad rem, in največkrat je njihova poezija pohvaljena. "Usmeritev Prangerjevih festivalov je dostojanstvo umetnosti in recepcije umetnosti. Povedati mnenje dobronamerno v obraz in premisliti o slišani pohvali in kritiki, ki naj bosta dobro utemeljeni in vljudni," je moto snovalcev festivala.
V ponedeljek zvečer je v Lutkovnem gledališču Maribor pesniški Pranger dobil nadaljevanje, podmladek, franšizo v Prevodnem Prangerju. Namenjen je "vsem, ki radi berete tujo literaturo v slovenskem jeziku, pa bi si čarovnije prevajalk in prevajalcev radi ogledali pobliže. Morda bi se kdo od vas rad naučil prevajati in si ogledal praktične primere ter slišal, kakšni načini prevajanja so všečni v naši prevodni kulturi. Kaj od prevoda pričakuje bralka, kaj avtor, kaj urednik, lektor, kaj prevodni kritik? Je v Avstriji ali v ZDA denimo kaj drugače? Kaj je prevodni greh, kaj skomina? Si prevajalka mora upati ali raje ne?" so vprašanja, s katerimi vabijo na festival.
Uvodni večer je prevajalka in predavateljica Urška P. Černe, ki je celostna avtorica in voditeljica festivala, subtilno izpeljala kot hommage Sovretovemu nagrajencu Stanku Jarcu (1933-2006). Ker bo Prevodni Pranger domoval v Mariboru, je bil pri izbiri pomemben pedigre prevajalca, še bolj pa to, da je Stanko Jarc napisal avtobiografijo Človek obrača, Bog obrne: spomini na mladost (Knjižna zadruga, 2000). To je edina avtobiografija prevajalca, ki jo pozna, pravi prevajalka, in je najboljši možen vir za aplikacijo metode, ki še nima ustaljenega slovenskega prevoda, "translator studies". Za kaj gre? Za preučevanje, katerega osrednji predmet je prevajalec, prevajalska osebnost, ne pa tekst sam.
Urška P. Černe je princip praktično demonstrirala. Iz avtobiografije Stanka Jarca je razbirala specifične korespondence med piscem in jezikom/jeziki in literaturo, rojstvo prevajalca iz duha večjezičnosti in ljubezni do literature tako rekoč. Ob izbranih prevodih, Ženske pred rečno pokrajino Heinricha Bölla in Rešeni jezik: zgodba neke mladosti Eliasa Canettija, pa je izpostavila slogovne posebnosti prevodov in jih vzporejala s podobo prevajalca, kot jo je mogoče izrisati na podlagi avtobiografije in izbire knjig, ki jih je prevajal.
Več kot 70 del samo iz nemščine
"Stanko Jarc je v svoji dolgi in plodoviti karieri prevajal predvsem leposlovna dela iz nemškega in angleškega jezika. Najpogosteje je posegal po družbenih, zgodovinskih in biografskih romanih, skupno pa je prevedel več kot 70 literarnih del samo iz nemškega jezika. Med njegovimi prevajalskimi dosežki tako najdemo dela Ericha Marie Remarqua, Hansa Hadesa, Hansa Hellmuta Kirsta, Hansa Habeja, Eliasa Canettija, Guentherja Grassa … Za prevod romana Winterspelt Alfreda Anderscha je prejel najvišjo nagrado na področju prevajanja na Slovenskem, to je Sovretovo nagrado za vrhunski književni prevod (1980). V zadnjih letih življenja je prevajal tudi delo, ki mu je bilo še posebno pri srcu, zbirko miniatur Stefana Zweiga Zvezdni trenutki človeštva. Prevod z njegovo spremno besedo je izdala Mohorjeva založba (2004) in v letih 2014 in 2018 tudi ponatisnila. Poleg tega je za nacionalno televizijo prevedel več kot 150 filmov in nadaljevank. Tudi na tem področju si je prislužil posebno priznanje za televizijsko ustvarjalnost za prevod Schillerjevega Wallensteina (1991)." Vir: Pranger
Kaj sledi
"Nemškemu večeru" bodo sledili ruski (14. oktobra), srbski (18. novembra) in francoski (9. decembra). Izbrana prevajalka iz ruščine je dr. Urša Zabukovec, prevajalec iz srbščine Dean Rajčić, prevajalka iz francoščine pa dr. Katja Zakrajšek. Večeri bodo potekali nekoliko drugače kot uvodni, s prevajalci bodo v dialogu selektorji in diskutanti.
