Kakovosten program, a pomembna je tudi vzgoja občinstva

Matic Majcen Matic Majcen
21.10.2022 19:04

V Lutkovnem gledališču Maribor so predstavili jesenski filmski program, ki se začenja v nedeljo in bo trajal do decembra.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Žiga Brdnik, Katarina Klančnik Kocutar, Mojca Pernat, Maja Malus Azhdari, Hana Repše in Urška Breznik na predstavitvi programa v Lutkovnem gledališču Maribor
Matic Majcen

Letošnji jesenski del programa že v nedeljo odpira projekcija kratkih filmov Matjaža Ivanišina, vključno s premiero njegovega novega filma Tako se je končalo poletje (2022). S premierami ob nedeljah in ponovitvami ob sobotah se bo do decembra zvrstilo sedem filmskih vikendov, v tem času pa bodo predstavili pet celovečernih filmov, 12 kratkih filmov in eno premiero televizijske nadaljevanke.

Predstavnice in predstavniki društev, združenih v konzorciju Film in Maribor, so o jesenskem filmskem programu v petek spregovorili na novinarski konferenci. Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar je poudarila, da se je ustanova v projekt predvajanja filmov vključila pred šestimi leti, nov zagon pa je vse skupaj dobilo z novim DCP projektorjem, ki so ga s pomočjo Mestne občine Maribor kupili v letu 2021. "Takrat smo začeli z jesenskimi in pomladanskimi filmskimi cikli, zdaj se bo torej odvil že tretji. Ti programi so neke vrste most do tega, da bo film v Centru Rotovž v prihodnosti dobil stalno mesto. In zato smo še posebej veseli tega sodelovanja," je povedala Klančnik Kocutar. 

Urška Breznik s Pekarne Magdalenske mreže je dodala, da ima takšen program v tem vmesnem času do ustanovitve mestnega kina še posebej pomembno nalogo. "S tem sodelovanjem z Lutkovnim gledališčem pravzaprav na novo postavljamo vzgojo občinstva v Mariboru. Če odštejemo obdobje, ko v Mariboru gostuje Liffe, so se sicer cele generacije mladih in starejših gledalcev odvadile gledat kakovosten filmski program v javnem prostoru. To je tisto, kar vedno znova postavljamo na noge. Tudi pri Filmskih nedeljah in sobotah ne gre za kontinuiran program, saj imamo na koncu sezone vedno prekinitve. Ljudje se na program navadijo, nato se prekine, in tako znova in znova. Ob tem, da je bila v tem oziru tu že tako ali tako večletna luknja. Res je ključno, da Mestna občina Maribor prepozna potencial mestnega kina in da konec koncev prepozna tudi to, da ne gre za množično obiskovanje projekcij. Tu ne gre za komercialni film. Vsak obiskovalec in obiskovalka štejeta. Pomembno je, da prepoznajo, da ti filmi niso zgolj zabavljaštvo, ampak da nudijo tudi ogromno razmisleka."

Filmi za otroke in odrasle

Tokratni jesenski program bo nadvse raznolik, v njem se pravzaprav skriva več tematskih sklopov. Najprej sta tu dva odmevnejša mednarodna filma. V dokumentarnem filmu Ennio (2021) nam režiser Giuseppe Tornatore "na vrhunski način razkaže delo mojstra Ennia Morriconeja, sprehodimo se skozi njegove največje filmsko-glasbene stvaritve in spoznamo njegove najtesnejše sodelavce," kot je film predstavil Žiga Brdnik. Nato je tu film Sveti pajek (Holy Spider, 2022), resnična zgodba o preiskovalni novinarki, ki v Iranu stopi na sled serijskemu morilcu. Glavna igralka Zar Amir Ebrahimi je za svojo vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko na filmskem festivalu v Cannesu.

Nadalje je tu sklop, organiziran v sodelovanju s Festivalom slovenskega filma. Konec novembra bodo tudi v Lutkovnem gledališču prikazali restavrirano kopijo slovenske klasike Vesna (1953) Františka Čapa, ki bo naslednji teden odprla portoroški festival. Lasten termin je dobil še en slovenski film, ki pa ga bodo s festivalskim direktorjem Bojanom Labovićem določili po podelitvi nagrad, saj želijo predstaviti premiero čim bolj odmevnega slovenskega filma. "Namen tovrstnega sodelovanja je, da v Maribor pripeljemo najnovejše filme takoj, ko bodo doživeli premiero na Festivalu slovenskega filma," je o tem sklopu povedala Maja Malus Azhdari

Vidno mesto bo dobil animirani film. Hana Repše je poudarila, da se po 10 letih v Maribor spet vrača Animateka, ki že od leta 2006 sistematično razvija program animiranih filmov za otroke. "S tem bodo mariborski otroci dobili tudi filmski abonma, ne samo gledališkega in lutkovnega." 30. oktobra bodo tako prikazali švedski film Picka in Packa packata (3+), 4. decembra pa še brazilski film Perlimps (7+).

Na drugi strani bodo na svoj račun prišli tudi odrasli ljubitelji animiranega filma. Kot je poudarila Urška Breznik, je animirani film še vedno precej neraziskano področje, ki obsega mnogo različnih tehnik, zato so se odločili, da dajo prostor kratkim animiranim filmom. Projekcija, naslovljena Temna strani ljubezni in seksualnosti (13. in 19. november) tako združuje sedem kratkih filmov, ki jih je izbrala Lucija Smodiš in ki brez tabujev, s pomočjo različnih žanrov, načenjajo najbolj intimne vidike medčloveških odnosov.

Na samem koncu bodo 4. in 10. decembra predvajali še prvi del druge sezone serije Primeri inšpektorja Vrenka. Kot je poudarila Mojca Pernat z društva Film Factory, gre za ekskluzivno predpremierno projekcijo, nacionalna televizija bo namreč serijo začela predvajati šele prihodnje leto.

Liffe v Mariboru na dveh lokacijah?

Glede na to, da se v Mariboxu novembra začenja tudi gostujoči program Liffa, smo predstavnike konzorcija vprašali, ali imajo v načrtu, da bi v prihodnosti sodelovanje z največjim slovenskim filmskim festivalom prevzeli oni. Žiga Brdnik je o tem povedal: "Vsekakor upamo, da bi lahko enkrat gostili tudi del Liffa bodisi tukaj bodisi v bodočem mestnem art kinu. Kontaktirali smo že  direktorja Simona Popka in zdaj čakamo, da nam sporočijo pogoje. Za to potrebujemo več potrjenih terminov in tudi vnaprej potrjene pogoje, da lahko že v začetku leta o tem komuniciramo s Cankarjevim domom. Ni nujno, da bi s tem nadomestili program Liffa v Mariboxu, ki je vendarle bolj komercialni art program z največjimi imeni, temveč bi ga lahko dopolnili. Mislim, da bi lahko v Mariboru videli še kaj več, nekaj, kar bi ljudem odpiralo filmska obzorja. Denimo kakšno retrospektivo, morda sekcijo prvencev, v kateri na Liffu podeljujejo nagrado vodomec, ali pa sekcijo Ekstravaganca. Upamo, da se bo to zgodilo kmalu."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta