Najodmevnejša izmed njih bo prevod knjige Izvor nemške tragične drame enega velikanov humanistike 20. stoletja Walterja Benjamina. To delo velja za eno izmed kanonskih del kulturne zgodovine in filozofije estetskih form. V knjigi Benjamin podaja analizo nemških tragedij 17. stoletja, in sicer filozofske, teološke in družbene oziroma politične misli baročnega časa. Kot pravijo pri založbi, je Benjamin kljub svojemu slovesu pri nas le malo znan avtor. Poleg njegovih Izbranih spisov, ki so pred dobrima dvema desetletjema izšli pri založbi Studia Humanitatis, ter dnevniških zapisov in kratkih esejističnih vinjet, ki so izšli pri založbi Beletrina, je slovenskim bralcem na voljo le še nekaj neposrečenih prevodov. "Prevod magistralnega dela Ursprung des deutschen Trauerspiels bo takšno vrzel zapolnil in takšno zadrego popravil in odprl prosto pot k nepresahljivemu vrelcu navdiha enega najfinejših vélikih duhov filozofije, zgodovine in teologije," so zapisali.
Od domačih avtorjev bomo na knjižne police lahko uvrstili knjigo Bojana Baskarja Antropologi in zgodovinarji – zadnjih sto let. Knjiga vsebuje izbor poglobljenih študij o znanstvenem delu in pomenu izbranih antropologov in zgodovinarjev iz časa od konca prve svetovne vojne do danes. V izbor je vključenih osem antropologov in trije zgodovinarji, med njimi najdemo imena kot Jack Goody, Alfred R. Radcliffe-Brown, Claude Lévi-Strauss, Georges Guille-Escuret, Philippe Descola in druga. Uvodno poglavje Mihe Kozoroga za nameček pokaže na rdečo nit, ki povezuje vse te študije oziroma izbor prevodnih del, in izpostavi predvsem točke srečevanja in medsebojnega vplivanja teh dveh ved.
Od preostalih letošnjih izdaj so tu knjiga Poti mleka – od Padanije do stepe enega vodilnih italijanskih folkloristov Piera Camporesija. Gre za del serije knjig, v katerih se avtor ukvarja z "vitalnimi sokovi", kot so kri, voda, mleko, vino, čokolada. Eseje povezuje motiv mleka kot "živa in vitalna hrana", "dragocen sok človeške rastline, metaforična varianta krvi". V esejih je Camporesi razvil specifično antropološko konceptualizacijo funkcije in pomena mleka v laktofilnih kulturah.
Izšlo bo najbolj znano delo rusko-sovjetskega agronoma, profesorja in pisatelja Aleksandra Čajanova (1888–1937) z naslovom Teorija kmečkega gospodarstva. V njem je opisal ekonomske, sociološke in antropološke zakonitosti male kmečke proizvodnje, tj. oblike organizacije ekonomskega, družbenega in družinskega življenja v okviru malega, družinskega kmečkega gospodarstva. Ta produkcijski način sicer praviloma nikoli ni glavni in zlasti ne politično odločilni produkcijski način v družbi, je pa tista oblika družbenoekonomske organizacije, v kateri je v zgodovini živela večina (vaškega) prebivalstva v večini dežel.
Knjiga o Stalinu je ob izidu v levičarskih - marksističnih okoljih sprožila obilico ogorčenja in protestov
Francoska zgodovinarka Annette Wieviorka v svojem temeljnem in prelomnem delu Čas pričevalca analizira posamične faze postopnega ovrednotenja pričevalca kot ključnega razlagalca zgodovine 20. stoletja. V študiji osvetli proces, v katerem so začeli izstopati posamični razlagalci holokavsta, in opozori na vlogo, ki jo je pri ovrednotenju pričevanj preživelih taboriščnikov in taboriščnic imel proces proti Adolfu Eichmannu leta 1961 v Jeruzalemu.
Barbara Cassin je francoska filologinja in filozofinja, najbolj znana po zasnutju obsežnega slovarja neprevedljivih filozofskih terminov, ki je bil (paradoksno) preveden že v ducat jezikov. Njena knjiga Hvalnica prevajanju: zapletanje občega je poklon prevajanju kot praksi, ki onemogoča in obenem nadomešča sleherni univerzalni jezik, najsi gre za filozofsko metagovorico ali nacionalno jezikovno normo, in ideološke pretenzije, ki iz tako očiščenega jezika izhajajo.
V bogatem in mednarodno referenčnem zgodovinopisnem opusu avtorja Enza Traversa je knjiga Z železom in ognjem še posebno pomembna, ker preučuje prvo polovico 20. stoletja kot obdobje kontinuiranega nasilja, spopadov, uničevanja in revolucij, ki so tragično zaznamovale Evropo. Traverso se komparativno poglobi v značilnosti totalnih, lokalnih vojn in genocidov, ki jih je sprožil spopad nasprotujočih si svetovnih nazorov, komunizma, fašizma in nacizma.
Na koncu pa je tu še knjiga nedavno umrlega italijanskega marksističnega filozofa Domenica Losurda Stalin: Zgodovina in kritika črne legende. Knjiga je ob izidu v levičarskih - marksističnih okoljih sprožila obilico ogorčenja in protestov. Losurdo je moral stalno opozarjati, da njegova knjiga ni poskus rehabilitacije Stalina, temveč je na arhivskih virih temelječa in odlično dokumentirana zgodovinska analiza procesa demonizacije (konstrukcije "črne legende"), ki se je začel v krogih njegovih tekmecev za oblast in ki je uspešno zgrabil celoto t. i. zahodnega marksizma. "Knjiga prinaša izjemno zanimivo in napeto branje izpod peresa resnega in objektivnega političnega zgodovinarja," so zapisali pri založbi.
