Založba Aristej je leto 2024 zaključila v intenzivnem tempu, saj je leto končala z izidom več knjig. Izšla je knjižica za majhne otroke, starše in vzgojitelje Pojdimo na sprehod, ki jo je napisala vzgojiteljica, pedagoginja in športna trenerka Maja Ambrožič Bricelj, ilustriral pa Izar Lunaček in ki kombinira pesmice s telovadnimi vajami, torej leposlovje in stvarno literaturo. Hkrati je izšel že tretji slovenski tiskani kamišibaj, v katerem je pionir kamišibaja na Slovenskem Igor Cvetko priredil znano Andersenovo pravljico Princeska na zrnu graha. To formo so uvedli leta 2018, ko so izdali prvi slovenski priročnik za ustvarjanje kamišibaja Umetnost kamišibaja avtorice Jelene Sitar, nato pa so s prvim slovenskim tiskanim kamišibajem Ježek Janček (2021) začeli uveljavljati to obliko v slovenskem prostoru. Kamišibaj je tradicionalna japonska umetnost pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru (butaju). "S kamišibaji razvijamo program, ki je analogna alternativa praksi žal preštevilnih staršev pri nas, ki že zelo majhnim otrokom dajejo v roke telefone in tablice," je ob tem zapisala vodja založbe in urednica Emica Antončič.
Pri Aristeju bosta v letu 2025 izšli po dve novi knjigi v poljudnoznanstvenih zbirkah Pojmovniki in Kako je bilo, ko še ni bilo. Avtor 16. pojmovnika po vrsti je filozof Tomaž Grušovnik, nedavno tudi dobitnik Zoisovega priznanja za dosežke na področju okoljske etike in etike živali. Njegov Okoljski pojmovnik se v nasprotju z naravoslovnimi knjigami o okolju ukvarja z odnosom človeka do njegovega okolja, torej okoljsko problematiko, ki jo predstavi s stališča humanistike. 17. pojmovnik pa bo Plesni. Piše ga Zala Pezdir, plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in kulturna antropologinja, ki živi na Švedskem. Tudi ta knjiga bo prinesla čisto nov pogled na ples in človekovo telo, nam je sporočila urednica založbe. Pojmovnike prav tako ilustrira Izar Lunaček.
Če so Pojmovniki namenjeni starejšim najstnikom in odraslim, pa je zbirka Kako je bilo, ko še ni bilo namenjena mlajšim najstnikom, hkrati pa tudi njihovim staršem in starim staršem. Spomladi izide Kako je bilo, ko še ni bilo elektrike, katere avtor je zgodovinar Uroš Dokl, jeseni pa Kako je bilo, ko še ni bilo avtomobilov, katere avtor je sociolog kulture Gregor Ilaš. "Pri teh knjigah se je v praksi pokazalo, da so zelo primerne za medgeneracijsko branje, pri čemer se starejši spominjajo časov, ko še ni bilo določenih naprav, ki so nam danes samoumevne, mladi pa se učijo o njihovih izkušnjah." Kot pravi urednica založbe, te knjige nastajajo v dolgotrajnem procesu, v katerega je vključena cela ekipa, pomembno vlogo pa imata tudi ilustrator Toni Buršić in grafični oblikovalec Matjaž Wenzel.
"Kot urednica se ne oziram kaj prida na to, kaj izdajajo drugi, in vztrajam pri svojih zamislih zunaj ustaljenih založniških okvirov"
Emica Antončič še doda, da je založbo v minulem letu razveselilo mnenje novinarja Marka Radmiloviča, ki je v radijski oddaji Sledi časa založbo Aristej označil za eno bolj nenavadnih v Sloveniji. "Zagotovo drži, da se kot urednica ne oziram kaj prida na to, kaj izdajajo drugi, in vztrajam pri svojih zamislih zunaj ustaljenih založniških okvirov. To morda zveni domišljavo, a je v resnici precej naporno in nehvaležno početje. Ker produkcija takšnih knjig zahteva veliko časa, ni prav obsežna. Izdala bom samo nekaj naslovov, o ostalih pa takrat, ko bodo izšli," nam je v uvodu v leto 2025 sporočila direktorica založbe.
