Ministrica Asta Vrečko je v današnji izjavi za medije povzela stanje pri popisovanju poplavne škode na kulturni dediščini. Kot ugotavlja, je najhuje na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem. Med drugim je omenila porušeni most v Škofji Loki in tamkajšnjo enoto Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V Begunjah je poškodovalo Ravnikarjev spomenik, posvečen NOB, v Poljanski dolini Tavčarjevo domačijo in krajevno knjižnico Poljane. Kakšno je stanje v Tržiškem muzeju, bodo ugotovili v prihodnjih dneh.
Tudi za Savinjsko dolino vseh podatkov še nimajo in celostne informacije šele pridobivajo, ker del terena še ni dostopen. Podobno velja za Koroško. Gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da jo je utrpela tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah. Poškodovana je tudi železarna na Ravnah, kjer so v okviru načrta za okrevanje in odpornost pred nekaj meseci podpisali pogodbo o sofinanciranju obnove in razširitve tamkajšnje kulturne ponudbe, je naštela ministrica. Rudarska hiša v Idriji pod Unescovo zaščito pa je ena tistih, ki jo trenutno najbolj ogrožajo plazovi.
Celostne informacije šele pridobivajo, ker del terena še vedno ni dostopen
Zaradi razmer škode v celoti še ne morejo oceniti. Kot je povedala ministrica, je tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pojasnil, da se bo ta šele pokazala. Prav tako še ne vedo, kako jo bodo odpravili, v igri je več načinov. Možni so evropski mehanizmi, prerazporejanja sredstev, obnove je mogoče izpeljati tudi v sklopu rednih sanacij.
Kot družba bi morali razmisliti o prostorskem načrtovanju
Pri tem je ministrica opozorila, da škode najverjetneje ne bo samo na objektih v javni ali občinski lasti, temveč tudi na objektih v zasebni lasti. Prepričana je tudi, da so poplave pokazale, da bi morali kot družba razmisliti o prostorskem načrtovanju. Obenem se je zahvalila gasilcem, civilni zaščiti, sodelavcem javnih zavodov, konservatorjem in restavratorjem, ki si ogledujejo in pomagajo na terenu, pa tudi novinarjem, fotoreporterjem in snemalcem za informiranje o stanju na različnih območjih. "Kajti dobiti informacije v ključnem momentu, je pravzaprav tisto, kar je najpomembnejše pri reševanju življenj," je povedala Vrečko.
Kot je spomnila, je ministrstvo že v petek aktiviralo načrt dejavnosti ob poplavah, ustanovili pa so tudi delovno skupino, v kateri so vodje Narodnega muzeja Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice, ZVKDS, direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu in Arhiva RS, ki bodo koordinirala urejanje sanacije.
Ministrstvo je tudi del strokovne skupine za odpravljanje posledic ujme, ki bo pripravila vlogo za evropska sredstva. Samozaposlenim, ki zaradi poplav ne morejo opravljati svojega dela ali je njihovo delo bistveno okrnjeno, pa bo država do konca leta namenila 1200 evrov mesečno.
Na voljo aplikacija za hiter popis škode
V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije so razvili tudi aplikacijo za hiter popis škode na enotah nepremične kulturne dediščine, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine.
Aplikacija omogoča bolj učinkovito delo konservatorjev pri pregledu stanja na terenu in takojšen pregled nad zbranimi podatki. Z njo se zbirajo minimalni podatki o stanju objektov nepremične kulturne dediščine, ki bodo pomagali pri prvem ocenjevanju škode na kulturni dediščini. Z njo bodo pridobili informacije o škodi na objektih (kateri objekti, lokacije, obseg poškodb, vključno s fotografijami). Pri popisovanju škode po predpisani metodologiji bodo ti podatki podlaga in bo ocenjevanje škode lahko potekalo hitreje.
Zavod za varovanje kulturne dediščine bo prebivalce v prihodnjih dneh sicer pozval, naj pošljejo prijavo uničenih enot kulturne dediščine, ki jih bodo nato pregledali strokovnjaki konservatorji.
V petek si bo ministrica z ekipo ogledala nekatere najbolj prizadete predele na Gorenjskem, in sicer Škofjo Loko, Begunje na Gorenjskem in Kamnik.
