Le česa človeška usta ne zmorejo?

Petra Zemljič Petra Zemljič
16.09.2019 16:33

V letu 2019 združena festivala sodobnih performativnih praks Performa in sodobnega plesa Platforma postavljata v središče oralnost in z njo okus ter vabita gledalce, naj se pridružijo ob okušanju umetnosti

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Chris Haring/Liquid Loft: Deep Dish
MKC

Edinstvena naveza 24. Performe in 13. Platforme bo potekala v Mariboru med 19. in 22. septembrom. Umetniški vodji, Jasmina Založnik in Mojca Kasjak, sporočata, da umetnost, ki nam poskuša ponuditi drugačno izkušnjo – estetsko in doživljajsko –, na usta in okus ne pozablja. "Naj bo metaforično naslavljanje 'okusa' drugega, drugosti, anomalij ali pa zgolj poskus prestrukturiranja uprizoritvenih prostorov v prostore srečanja, začasne, med seboj povezane skupnosti," napovedujeta v združenem festivalu.
Performa je mednarodni festival performansa in inovativnih umetniških akcij s področja glasbe, literature, gledališča, likovne in drugih umetnosti v organizaciji MKC Maribor. Leta 2014 se je ta programsko povezal s Platformo sodobnega plesa, ki poteka v organizaciji Plesne izbe Maribor in omogoča predstavitev tujih in domačih ustvarjalcev na področju sodobne plesne umetnosti. Tokratna skupna edicija vabi gledalce, naj se pridružijo ob okušanju umetnosti. "Ne glede na to, kako privlačna so lahko usta in kakšne vse konotacije vzbujajo, so primarno predvsem organ za prehranjevanje; tudi pri ljubljenju imajo usta vlogo senzualnega požiranja ljubimca. Usta so začetni del prebavnega kanala. Vsak del ust opravlja svojo vlogo pri začetnem delu procesa prebave. Usta sodelujejo tudi pri dejavnosti iz povsem drugega dela spektra; pri tvorbi govora oziroma pri jeziku kot najbolj prefinjenem vidiku človeškega življenja. Poleg tega prenašajo tudi dih kot življenje, duh, dušo, besedo, stvarjenje. Naša usta so opremljena z velikim številom živčnih končičev, velik del senzoričnega korteksa pa je namenjen ravno različnim aktivnostim ust. Le česa človeška usta ne zmorejo?" sta ob rob letošnji ediciji zapisali umetniški vodji.
Ali so gastronomski užitki zasenčili umetnost kot tako? Ali lahko govorimo o novodobni kulinarični umetnosti? Kaj so razlogi za tovrsten razmah kulinaričnih medijskih prezentacij? Kaj narekujejo novi trendi? To so vprašanja, na katera boste v sklopu letošnjega festivala iskali odgovore skupaj z ustvarjalci, ki prihajajo v Maribor. To so Sorour Darabi (nagrada strokovne žirije – Zürcher Theater Spektakel 2016), Chris Haring/Liquid Loft (prejemnik prestižne nagrade Zlati lev za najboljšo predstavo na Beneškem bienalu 2007, dobitnik nagrade za profiliranega umetnika v polju uprizoritvenih umetnosti s strani avstrijskega zveznega ministrstva za umetnost leta 2010), Anna Dankova, Ana Romih, Beno Novak, Ivan Mijačević, Aja Zupanec in tako naprej.
Založnikova izpostavlja, da se tema kulinarike in oralnosti vse bolj pojavlja v sodobnih scenskih umetnostih in se tematizira na zelo različne načine, od ekološkega preizpraševanja do drugih poskusov, kjer avtorji poskušajo za mizo izmenjevati ali okusiti neke druge zgodbe. Kasjakova opozarja na otvoritveno, četrtkovo predstavo v Lutkovnem gledališču Maribor - Golem. "Ta predstava povzroči nekaj v telesu. Ali postaneš ravnodušen, ali se ti zagnusi, ali pa ti je slabo. Fascinantno je, kako doživljaš to gibanje po blazini, ki prikazuje požrešnost, hlastenje po nečem, to prebavljanje vsega. Veliko da misliti o tej potrošniški družbi, ko interpretira te nenehne sanje o raju." Izpostavimo še predstavo iranskega umetnika/umetnice Soroura Darabija, ki raziskuje spol, in projekt Ivana Mijačevića, skladatelja, koreografa in plesalca, Slovenska jabolka nepravilnih oblik. Avtor raziskuje oddaje o kuhanju in pravi, da jih ne vonja in okuša, čeprav se mu na trenutke dozdeva, da jih. Da bi se čim bolj približal obsedenosti 24-urnih kuharskih potopisov, obsesivno snema svoje kuhinjske pustolovščine.
"Priča smo porastu kuharskih oddaj, branosti in sledenju 'food blogov', ki se jim pridružujemo s postanjem fotografij obrokov na družbenih omrežjih. Tako so danes dobri kuharji skoraj bolj slavni kot supermodeli. Slovenija in Slovenci pri tem niso nikakršna izjema. Slovenija bo leta 2021 postala gastronomska destinacija in z njo bodo številni izjemni kuharski mojstri in restavracije dobili dodatno mednarodno prepoznavnost. Želimo okušati, da bi z njim nadomestili senzualnost poljubov," še zapišeta umetniški vodji.
V skladu z letošnjo osrednjo temo je bila tudi tiskovna konferenca - ob predstavitvi programa festivala in gostujočih umetnikov smo okušali še vrhunske kulinarične dobrote mojstrskega chefa Davida Vračka ter degustirali izbrana vina znamke Konrad.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta