Razstava je nastala v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik in njegovo dislocirano enoto, Galerijo Miha Maleš iz Kamnika.
Miha Maleš je bil Kamničan, rojen leta 1903 na Jeranovem pri Kamniku. Že zelo zgodaj ga je začela zanimati umetnost, zato je po končani osnovni šoli odšel na Obrtno šolo v Ljubljani (1919–1921), ki so jo obiskovali številni slovenski umetniki in je bila pravzaprav vstopna točka za nadaljevanje umetniške poti. Pozneje je študiral na različnih akademijah, sprva v Zagrebu, nekaj malega na Dunaju, dokončno pa se je ustalil v Pragi, kjer je študij grafike zaključil leta 1927. Postal je, poleg Božidarja Jakca, prvi v vrsti profesionalnih grafikov na slovenskih tleh in tu nadaljeval svojo umetniško pot. Zbirka, ki jo hrani po njem imenovana galerija v središču srednjeveškega Kamnika, je nastala z donacijo slikarjevih del. Leta 1979 je z darilno listino mestu Kamnik podaril obsežno zbirko svojih del. Če odštejemo podarjene publikacije, gre za 2590 del. Občina je kmalu zatem našla meščansko hišo na Glavnem trgu 2, v kateri od leta 1980 domuje ta obsežna donacija. V galeriji predstavljajo tako umetnika kot njegove sodobnike, danes pa je to tudi prostor, kjer ob Maleševi stalni zbirki razstavljajo dela drugih slovenskih in tujih avtorjev.
Razstava z naslovom Igra barv in linij predstavlja bistvo umetnosti Mihe Maleša, torej pomen črte in barve. Maleša so prevzemale oblike izražanja in možnosti, ki jih je ponujalo sočasno evropsko slikarstvo, toda motivno je ostal realist, z lahkotno risbo je beležil naravo in svet okoli sebe. Na tokratni razstavi so predstavljeni posamični izseki iz njegovih obširnih ciklov. Narodne noše je cikel, ki ga je Maleš ustvarjal okoli leta 1949, ko je bil povabljen na jugoslovanski festival narodnih noš v Makedonijo. Noše so ga popolnoma prevzele, zato jih je poustvarjal v številnih motivih posameznikov ali skupin, predvsem pa se je posvetil koloritu, ki ga je pritegnil zaradi živopisne palete.
Tako kot figuraliki, ki je prevladovala v umetnikovem opusu, se je Maleš rad posvečal tudi krajini. Na razstavi so predstavljena tudi dela, ki prikazujejo ljubljanski mestni park Tivoli. Prav tam je imel Miha Maleš svoj atelje, v katerem je z družino bival med letoma 1933 in 1957. Park mu je predstavljal posebno strast. Glede na številna dela z omenjeno motiviko je zanj, še posebno v medvojnem času, postal model neprekinjenega navdiha. Poleg Tivolija pa so tu še izjemni morski motivi. To so predvsem izseki iz slovenskega obmorskega sveta, ki je bil za Maleša v poletnih mesecih prostor opazovanja in nenehnega ustvarjanja v njemu ljubi in zanj tako značilni tehniki monotipije.
