Mednarodni festival računalniških umetnosti: Osrednja razstava bo več od kataloga sličic

Koncept letošnje edicije Mednarodnega festivala računalniške umetnosti, ki se pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor odvija že 26. leto, smo seveda snovali še v času, ko je bila epidemija nepredstavljiva. Soočeni z novimi okoliščinami smo bili primorani format enega dela programa prilagoditi novim razmeram, kljub temu pa tematske, vsebinske smernice in planirana sodelovanja ostajajo nespremenjeni," sporoča Tjaša Pogačar, kuratorka festivala. Več informacij o terminu, programu in osrednji razstavi festivala bo na voljo v kratkem, so pa nekaj dogodkov doslej že izpeljali.

Festival MFRU sestavlja več enot oziroma modulov. Eden je kuriran tematski osrednji program, ki predstavlja izbrane mednarodne umetniške in teoretske pozicije. Del 26. MFRU je še Arhiv v nastajanju, ki ga kurira Živa Brglez; izbor materialov iz obsežnega festivalskega arhiva se že projicira na okna Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti. Tudi letos sodelujejo z revijo za sodobno umetnost in teorijo Šum, za katero je Maks Valenčič skuriral spletno serijo video predavanj. V prehodu med Glavnim in Rotovškim trgom je aktivna Tonšpur pasaža z zvočnimi intervencijami v javnem prostoru, nad katero bdi Miha Horvat. V galeriji Media Nox se je v okviru predfestivalskega dogajanja še pred zaostritvijo ukrepov odprla razstava del prejemnikov študentske nagrade MFRU. Tudi letos festival gosti konS modul, ki prek spletnih predstavitev umetniških projektov in okroglih miz predstavlja delovanje in projekte platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS. V sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže in njihovim rezidenčnim programom Soba za goste pa tokrat prvič v okviru MFRU organizirajo še rezidenco za tujega kritika/kuratorja, čeprav se ta - zaradi okoliščin - odvija na daljavo.

"Za razliko od prejšnjih let, ko je festival trajal teden dni, se bo festivalsko dogajanje odvijalo ves mesec. Nekatere od projektov izvajamo po planu, saj se odvijajo na ulici oziroma so vidni z ulice in jih lahko obiščete tudi v času karantene. Preostali del programa pa selimo na internet, pri tem sodelujemo z razvijalcem naše pravkar osvežene spletne strani - www.mfru.org, da bi umetniške in teoretske vsebine predstavili v obliki, prijazni za spletnega obiskovalca. Na naši spletni strani in družbenih omrežjih lahko sledite tudi vsem informacijam in novicam o poteku programa," še navaja Pogačarjeva, ki je pripravila tudi izbor osrednje razstave.

V kontinuiteti z lanskoletnim festivalom, naslovljenim Avtomatizirane ekologije, letos nadaljujejo raziskovanje povratne zanke med računalniškimi tehnologijami in planetarnimi ekologijami, ob tem pa jih zanimajo predvsem infrastrukturni aspekti tega odnosa. "Sodobne računalniške tehnologije rastejo v povezane in vedno bolj avtomatizirane sisteme, ki ne le, da se širijo na globalni ravni, ampak so tudi vpletene v organizacijo planetarnih procesov. Vznikajoča 'tehnosfera' našo pozicijo do tehnologije postavi v nov okvir, saj se zdi, da je tehnologija bolj kot podaljšek človeka ali njegova proteza definirana skozi zarotništvo s planetom, mi pa smo le začasen medij njegove transformacije, medtem ko nas preganja podoba sveta brez nas. Vendar pa nam računalniške tehnologije obenem omogočajo, da modeliramo in simuliramo in preučujemo kompleksne procese, ki na naš obstoj vplivajo na zelo materialen način, navigiramo po tem novem terenu ter razvijamo zavedanje o prostorskostih in temporalnostih, ki se raztezajo proti nečloveškim razsežnostim. Potreba po opustitvi dualizma naravnega in umetnega, virtualnega in materialnega, tehnološkega in ekološkega, ki spremlja tovrstna prizadevanja, odzvanja še zlasti v kontekstu antropogenih podnebnih sprememb in bližajoče se ekološke katastrofe, ki zaznamuje naš čas," razloži kuratorica.

Umetniške projekte osrednjega kuriranega programa bodo predstavili prek spletnih predstavitev ter video predavanj in pogovorov z umetniki, da bi razprli koncepte, kontekste in osvetlili ključna vprašanja, s katerimi se ti v svojih praksah ukvarjajo. "Poudarek je torej na raziskavah in razmislekih, ki stojijo za projekti umetnikov, ki sem jih povabila k sodelovanju pri letošnjem festivalu. Verjamem, da v danih izrednih okoliščinah in tudi časovnih ter finančnih okvirih, ki so nam na voljo, na tak način lahko publiki ponudimo kvalitetnejšo predstavitev in boljši vpogled v prakse teh ustvarjalcev in problematiko, ki nas zanima, kot pa z dodajanjem še ene v poplavo nepremišljenih 'virtualnih' razstav, ki pogosto ne ponudijo več od kataloga sličic ali facebook albuma umetniških del," zaključi Tjaša Pogačar. Zaradi prepovedi javnih dogodkov in tudi ovir pri potovanju mednarodnih gostov bodo predavanja v obliki spletnih prenosov integrirali kot del osrednjega umetniško-teoretskega programa. Tako postavljanje teoretskih pozicij ob bok umetniškim brez privilegiranja ene nad drugimi se organizatorjem zdi povsem dobrodošlo in za publiko morda še bolj stimulativno.