Mora biti Cankar za mlade zabaven in plitek?

Cankar je letos res iskan, to se navsezadnje vidi tudi po razprodani premierski predstavi. Slovenci res svoje umetnike raje priznamo po smrti, a resnici na ljubo je treba priznati, da to za Cankarja ne velja povsem, saj je bil znan in čaščen že za življenja in še po stotih letih ni izgubil aktualnosti. Ta trditev zagotovo velja za njegova dramska dela s politično in socialno tematiko, kako Cankar danes nagovarja mlade bralce (in koliko jih je pred stotimi leti ter ves čas vmes), pa je drugo vprašanje. Na splošno smo bojda prepričani, da je pisal "zatežen safr."
Avtor besedila za predstavo Boštjan Gorenc – Pižama, sicer nesporno poznavalec slovenske klasike in obenem duhovit ter inteligenten ustvarjalec za današnjo mlado publiko, v gledališkem listu trdi, da Cankar ne bi bil tolikšna zvezda, "če bi izpod njegovega peresa prihajal samo zatežen safr". Zato želi prikazati Ivanova mlada leta, dejansko težka tudi po tedanjih merilih, skozi zabavno prizmo, "ki ohranja pisateljeva izvirna razmišljanja in jih posuje z začimbami parodije".
Nastala je po mojem mnenju eklektična predstava, ki bo mladim sicer blizu po načinu uprizoritve, ki kaže tudi nekaj inventivnih nastavkov in vsekakor vsebuje precej humorja, ki pa po drugi strani mladim ne bo povedala veliko o Cankarju. Odrska podoba mladega Ivana iz te predstave bo namreč še vedno eklatantno nesorazmerna z besedili, ki jih bodo morali prebrati veliko po tem, ko bodo videli uprizoritev. Popolno dojemanje Cankarjevega vizionarstva (ali pa rigidnosti slovenske družbe, ki se v marsičem še danes ukvarja z enakimi vprašanji kot pred stotimi leti) pa tako ali tako zahteva zrelost in širino, ki pri večini posameznikov nista nujno povezani niti z maturitetnim izpitom.