Na mopedu v spodnjem perilu. S performansom se je Saša Bezjak poklonila ženskam in začetnici feminizma v umetnosti

Bojan Tomažič Bojan Tomažič
13.10.2024 03:00

Slikarka, kiparka in performerka Saša Bezjak se je peljala v krog ob zaključku razstave Punctum v ljubljanski galeriji Švicarija. Zaradi potrošniškega diktata nad ženskim telesom, spregledanih pozicij žensk v umetnosti in družbi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Duba Sambolec, ženska na motorju
Miroslav Zdovc

Leta 1976 je Duba Sambolec razstavila skulpturo ženske na motorju z naslovom Ženske prihajajo in s tem delom postala ena od začetnic feminizma v umetnosti. Feminizem je v slovensko vizualno umetnost torej vstopil na dveh kolesih. Zato je akademska slikarka in kiparka Saša Bezjak iz Gornje Radgone ob razstavi v ljubljanski galeriji Švicarija sedla na moped. Poklonila se je začetnici (tudi ženskam) in povedala, da so ženske tukaj in zdaj. Performans je poimenovala Ženske so prišle, Duba. Kiparka vizualna umetnica, predavateljica, likovna teoretičarka Duba Sambolec je tudi bila tam, Rajko Muršič je izvajal glasbo, Izidor Vogrinec je bral spremni tekst o položaju žensk danes, Saša Bezjak je v spodnjem perilu s plenico sedla na moped, se odpeljala in pripeljala. To se je zgodilo ob zaključku razstave Punctum, Neobičajne umetniške avtobiografije, na kateri je z umetniki, Deanom Ivadićem, Dušanom Gerlico in The Witch Twins, predstavila svojo življenjsko in profesionalno pot in življenjsko izbiro. 

Ženske so prišle Saša Bezjak na motorju performans feminizem v umetnosti
Urška Boljkovac, arhiv MGLC

Razstavila je prostorsko instalacijo Soba za ranjence s preddverjem, kot raziskavo svoje intime in krhkosti družinskih razmerij. Izraža prvinsko, kar ceni tudi pri otrocih, duševno oviranih osebah in staroselskih ljudstvih, slikarstvo in kiparstvo dopolnjuje s performansi in akcijami, v katerih razkriva spregledane pozicije žensk v umetnosti in družbi. Kurator razstave in performansa v MGLC je Dušan Dovč.

Na mopedu je opozorila na diktat nad ženskim telesom in spodbujala potrebno izražanje borbenega in kritičnega odnosa do idealov, ki jih vsiljuje potrošniška družba. Da bi opozorila, se je tudi fotografirala - avtor je (njen sin) Jakob Vogrinec - kot to počne nizozemska fotografinja Rineke Dikstra, poznana po neobičajnih portretih s plaže, ki so sledili njegovem avtoportretu. Ko ponarejenost prevzame primat, je nujna iskrenost, stvari je treba prikazati takšne, kot v resnici so. "Lepotni ideali, ki jih vsiljuje potrošništvo, so poškodovali in oškodovali realnost," pravi. Ljubljene boste, če bo vaša koža obrita, mehka kot svila, seksi, dolge noge so moška fantazija, gube odpravite z botoksom.

Saša Bezjak 
Jakob Vogrinec

 

"Vsiljujejo nam prepričanje, da je starost napaka. Če si star, si grd in neumen in imaš vedno več bolezni. Da ne bi postali takšni, ponujajo kozmetične produkte. Kupi zdaj, ne razmišljaj. "Potem ko produkt ne učinkuje, pozabiš na denar, ker nočeš izgubljati časa z reklamiranjem izdelka," opiše tipičnega potrošnika. "Ko bomo ženske dišale, ko bo naša koža kot dojenčkova, ko bodo naše prsi čvrste, ko bomo vitke, ko bomo imele čista detoksirana jetra, ko ne bomo imele gub, ko bodo lasje kot v mladosti in ne sivi, bomo ljubljene, nam sporočajo oglasi in družba je to vzela za normo." Zato je v spodnjem perilu s plenico (tisti, ki jo morajo nositi, naj tudi ne bi bili za v družbo) sedla na moped in se z mačko v roki za javnost fotografirala v kadi. Tudi tako si je odgovorila na vprašanja, ki si jih je zastavila. "Se obrneš vase, se ukvarjaš s seboj, ljubiš sebe, svojo dušo in telo, razmišljaš o programih, ki smo jih podedovali, ki sploh niso naši, so programi več generacij nazaj? Misliš, da bi potem družba funkcionirala, če bi počel vse to? Ne bi hlepela po nategovanju najbližjega?"

Saša Bezjak v Švicariji razstava 
Urška Boljkovac, arhiv MGLC

Bolje kot slaba vest pred ogledalom dene, če si reče, da se sprejema, da je lepa. "Privlačim takšne, kot sem sama. Imam se rada, živim zavestno, hrano okušam, rada delam, rada počivam, rada meditiram na svoj unikaten način, znam se razvajati, biti v trenutku. Sem čutno in miselno naravnana na pozitivno. Ko sem slabo, počakam, da mine, ali uporabim enega izmed načinov, ki jih poznam, da je lažje. Vse sprejemam, vse, kar se mi zgodi, je z razlogom. Pripravljam se tudi na smrt, ker je del življenja." Zoperstavi se zatiranju in vsak naj poskrbi za svojo srečo. "Če smo v stresu zaradi preobremenjenosti, se nimamo radi. Mi odločamo, koliko delamo. O vsem, kar počnemo, odločamo sami, zato ker smo svobodna bitja."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta