Želja je, da bi knjižnica postala simbol in prostor socialnega dialoga, vizija prihodnjega odprtega in vključujočega razvoja družbe," je opisoval arhitekt Matija Bevk prostor, v katerega se vstopa nekoliko pod površjem zemlje. Tam so ostanki zidov Emone in arheološke najdbe vključeni v nove prostore srečevanj. Dva knjižnična trga sta mesti prav za to. Srečevanja. Vertikalni hodnik na sredini stavbe nosi in širi svetlobo, ki tudi od zunaj potuje med stebri. A ta prostor prihodnosti, ki naj bi ga predstavljala nova Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) - NUK 2, živi le kot ideja. V mestu je namesto prihodnosti - parkirišče.
Obljube in prioritete
Tematska številka revije Outsider lansko zimo je nosila zgovoren naslov: Nezgrajena prihodnost. Osredotočena je bila na nedokončane projekte nacionalnega pomena. Teh je veliko. V okviru festivala Fabula pa so prejšnji teden organizirali tematski večer v veliki čitalnici NUK o tem, kje se je izgubila prihodnost glavne nacionalne knjižnice. Čitalnica je bila – na kar opozarjajo bibliotekarji, akademiki in knjigoljubci že desetletja – premajhna. Ljudje so stali ob stenah, sedeli ob robu. Odgovor na vprašanje, ki je zaznamoval kulturni večer protesta, Kje so zidovi NUK 2?, je bil najden zgolj na pol: ostali so v predalih ministrstva za izobraževanje, ujeti v neambicioznost pozabe, da politiki nosijo odgovornost tudi za priložnosti in možnosti, ki jih (ne) bodo zapustili prihodnjim generacijam.
"Vesel sem, da sem tu, čeprav sem eden tistih, ki veliko obljubljajo, a nič ne naredijo in peljejo ljudi žejne čez vodo," si je zapomnil večkrat izraženo utemeljeno kritiko, naperjeno proti politikom, minister Jernej Pikalo. Srečanje so odprli člani pevskega zbora arhitektov, posnetki izjav in nagovori prisotnih gostov, zakaj je NUK 2 potreben zdaj.
"Nocoj govorim predvsem kot sin svojega očeta," je dejal filozof Mladen Dolar, čigar oče je bil ravnatelj NUK 13 let, do leta 1976. Ko je odhajal z delovnega mesta, se je zaradi premajhnosti prostorov knjižnice napotil do politikov, da bi dobil zagotovilo, da se bo čim prej začelo graditi NUK 2. Dobil ga je. Pred 43 leti. "Danes vidimo, da glede izpolnjevanja obljub med socialističnimi in postsocialističnimi politiki razlik ni bilo. Moj oče ni dočakal, da bi videl položene temelje NUK 2. Upam, da jih bom vsaj jaz," je eden najbolj priznanih filozofov poudaril, da časa za čakanje ni. Če se zdi, da živimo v dobi informacij, te ne prinašajo vedenja, je opozoril. "Da informacije pridobijo dostojanstvo vednosti z emancipatornim potencialom, nujno potrebujemo knjižnice," je posvaril, da kot družba izgubljamo temeljna in nujna orodja za razumevanje sodobnosti.
Arhitekt Aleš Vodopivec je spomnil na 13 vlad slovenske države, ki se jih je izmenjalo na oblasti, ne da bi se projekt NUK 2 premaknil s točke načrta v realizacijo. "To nam pove vse o iluziji nacionalnih interesov, ki naj bi jih politiki uresničevali," je spomnil član mednarodne žirije. Aktualni načrt za NUK 2 je zmagovalni projekt tima arhitektov Matije Bevka in Vasa Perovića, ki je bil izbran med 118 projekti s celega sveta. Realizacija njune rešitve bi stala 50 milijonov evrov. "To je vrednost približno petih kilometrov avtoceste na relativno nezahtevnem terenu oziroma manj kot dva odstotka sredstev, ki so šla za dokapitalizacijo NLB," je opozoril na zablojene prioritete države profesor arhitekture.
Razgradnja kulturnih in znanstvenih vezi
Tudi v Centralno tehniški knjižnici, ki je del mreže ljubljanskih univerzitetnih knjižnic, se že 60 let prilagajajo in ukvarjajo s prostorsko stisko. Njen direktor Miro Pušnik, ki je tudi predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost na kulturnem ministrstvu, je spomnil, da so knjižnice tisti prostori, ki predstavljajo na znanju utemeljen, širok in odprt družbeni razvoj. Trenutno stanje, ki se le slabša že zadnjih trideset let, deluje zaviralno in uničujoče tako za razvoj družbe kot za arhivska gradiva in bogastva, ki jih v knjižnicah hranijo. Umetnik Dragan Živadinov pravi, da je v knjižnice vgrajen "evolucijski avtomatizem", digitalna nacionalna knjižnica pa, je prepričan, predstavlja družbeni DNK.
Slovenija je prvi razpis za NUK 2 izvedla leta 1987 oziroma 1988. V istem času so gradnjo novih univerzitetnih knjižnic začeli tudi Latvijci in Britanci, ki so oboji svoje narodno-univerzitetne knjižnice zasnovali in tudi zgradili, je spomnila sedanja ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. Plečnikova stavba je bila zgrajena v kriznih 30. letih prejšnjega stoletja, med letoma 1936 in 1940. Hrvati so novo knjižnico zgradili med vojno v devetdesetih. Če so prioritete jasne, se vedno najde pot, je bilo slišati iz publike. Finci pravijo svoji knjižnici dnevna soba naroda, odprta vsem. "Še vedno upam, da se bo Slovenija odločila za znanje in kulturo," je dejala slovenistka in literarna komparativistka. Prostori NUK - veličastni, hkrati pa domači - so že desetletja premajhni in nezadostni za sodobne izzive in potrebe študija ter raziskovanja, je pojasnjevala ravnateljica NUK, da je neidealno urejena tudi dostopnost knjižnice za ljudi z ovirami pri gibanju. Da univerzitetne knjižnice ponujajo premajhno število študijskih mest, je opozoril tudi rektor ljubljanske univerze Igor Papič.
Koliko daste za prihodnost?
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je ob vsem tem poudaril, da je bil vendarle zadnji korak v smer uresničitve NUK 2 narejen leta 2013, ko je bil prvič minister in so odkupili idejno zasnovo po koncu natečaja. Letos so skupaj s kulturnim ministrstvom predvideli milijon evrov za ureditev dokumentacije in pridobitev dovoljenj, je povedal. A minister za izobraževanje o NUK 2 ne govori z enako nujnostjo, kot so govorili njegovi vladni kolegi o gradnji Magnine lakirnice. Vnaprej opozarja, da bosta minili vsaj dve leti do pridobitve gradbenega dovoljenja, in še to le, če bo šlo vse po sreči. Že zdaj vidi tudi nove ovire, ki bodo nato sledile pri zagotovitvi financiranja projekta za bolj odprto bodočnost generacij, ki prihajajo. Petindvajset evrov po državljanu oziroma državljanki je investicija, ob kateri se politiki zatrese brada.
Arhitekt Miloš Kosec je ob tem vztrajal, da NUK 2 ne more biti simbol – zanj je to lahko le parkirišče, ki obstaja namesto novega, sodobnega dela narodno-univerzitetne knjižnice. "NUK 2 je najbolj temeljna infrastruktura družbe. Vse knjižnice so to, dostopne vsem. In tega so se zavedale družbe pred nami, ki so bile po današnjih merilih ekonomsko mnogo revnejše," je opozoril na trajajoče osiromašenje kulturnega in znanstvenega življenja skupnosti. Direktor ZRC SAZU Oto Luthar je spregovoril o intimnem odnosu, ki ga s knjižnicami vzpostavimo vsi: "Kot študentu, ki je prišel v mesto od drugod, je bila knjižnica prostor zatočišča," je dejal, da mora izgradnja NUK 2 postati zahteva vseh in vsakogar. To tudi v veliki meri že je. Študentka arhitekture Emilija Meserko je vljudno raztrgala dosedanje politične ideje razvoja. Zaradi napačnih prioritet in pomanjkanja prostora se univerzitetni prostori raziskav in študija selijo na rob mesta, je opozorila. "NUK 2 pomeni tudi vzpostavitev mesta kot univerzitetnega centra in v tem je vrednost, ki presega družbeni razvoj, ujet zgolj v rast bruto domačega proizvoda. Kup peska, ki je sedaj na parkirišču, kjer bi moral stati NUK 2, je v posmeh vsem, ki se trudimo za boljši jutri."
