Matic Majcen
Ljubezen do lastne domovine je občutek, ki se na tak ali drugačen način dotika vsakogar. Vsi občutimo neko obliko pripadnosti lastnemu okolju, obenem pa smo v tovrstne oblike pripadnosti nenehno interpelirani, pa naj gre za področje politike, gospodarstva, ekologije, športa, celo kulture. V času, ko je populistična in nacionalistična retorika še vedno v porastu in je zaznamovala tudi predvolilno obdobje pri nas, so pri reviji Dialogi izdali posebno številko, namenjeno kritični obravnavi koncepta domoljubja.
Urednika številke Mitja Sardoč in Boris Vezjak v uvodniku poudarjata, da je razprava o učinkih domoljubja v takšni družbeni klimi še toliko pomembnejša, in naloga družboslovnih znanstvenikov je prav ta, da reflektirajo družbene pojave, ki lahko prispevajo k razmahu trenj v družbi. Dodatni motiv za nastanek številke sta urednika našla v dejstvu, da večjega števila tovrstnih poglobljenih razprav v Sloveniji v zadnjem času ni bilo.
Izčrpno zastavljena izdaja združuje 15 prispevkov domačih in tujih avtorjev. Številko začenja pogovor s Simonom Kellerjem, profesorjem filozofije na Univerzi Victoria v Wellingtonu. Ta izpostavlja tezo, da domoljubje vključuje slabo vero in zatorej predstavlja slabost, še posebej zaradi tega, ker vključuje nekakšno namerno nevednost, povezano s tem, da svojo državo jemljemo kot posebno in vredno veliko več, kot v resnici je. Prav to lahko domoljube vodi k lažnim prepričanjem v obliki pristranskih ali stereotipnih pogledov na ljudi iz drugih držav.
Michael S. Merry se v svoji razpravi sprašuje, ali ima domoljubje svoje mesto v vzgoji in izobraževanju ter predlaga, da je oblika domoljubja, ki je najbolj primerna za šolski sistem, oblika kritičnega domoljubja, ki temelji na poučevanju zgodovine v njeni neprikrojeni, večplastni in resnicoljubni obliki. "Kritično domoljubje priznava, da kritizirati ne pomeni sovražiti svoje države, temveč pokazati strastno odločenost, da jo reformiramo in izboljšamo," zapiše. Darko Štrajn analizira film Vohunova žena (2020) Kijošija Kurosave kot slikovit primer razcepljenosti človeka med zvestobo višjim vrednotam kozmopolitizma na eni in militarističnimi akcijami domovine na drugi strani. Stephen J. A. Ward stopi na področje novinarstva ter domoljubje izpostavi kot problem novinarske etike, ki lahko novinarje spodbudi k neetičnemu opravljanju obrti, zato v dobi globalno povezanega sveta poziva h globalno usmerjenemu novinarstvu. Ksenija Vidmar Horvat pa domoljubje obravnava v kontekstu slovenske poosamosvojitvene družbe ter ga poveže s kulturnim bojem, pri čemer patriotično idejo vidi kot osrednje prizorišče boja za izgradnjo nove slovenske nacionalne in kulturne identitete. Drugi avtorji, ki so prispevali razprave, so poleg obeh urednikov še Aleksandar Pavković, Zdenko Kodelja, Jason A. Scorza, Nenad Miščević, Rok Plavčak, Vesna Mikolič, Thomas Fetzer in Jernej Kaluža.
