Predstava Gejm: Srhljiva konotacija pojma igre

Gejm je prva pokoronska teatrska ljubljanska premiera. Je eden tistih dokumentarnih gledaliških dogodkov, ki pretrese do temeljev. Nevednost, brezbrižnost, tudi zavestna ignoranca do begunske problematike, natančneje protipravne obravnave migrantov na naših obmejnih območjih s Hrvaško, so pošastne. Gre za zavestno nezakonita ravnanja, ki jih izpričujejo mnoge izpovedi migrantov na naših tleh. Dogodki na sceni so tako rekoč včerajšnji. Od maja 2018 so prva medijska poročila o beguncih v Bosni in Hercegovini, ki so v taboriščih v Veliki Kladuši in Bihaću, prvič seznanila javnost, da so že prečkali slovensko mejo in zaprosili za azil, a so jih vrnili na Hrvaško, od tam pa v BiH.
(Ne)odgovornost naše državne mejne politike za usodo in življenje ljudi na begu je v Gejmu razgaljena do skrajnosti, do razčlovečenja, osupljive brezbrižnosti družbe. Iz pričevanj migrantov se kaže cela vrsta kršitev temeljnih človekovih pravic - prošnje za azil v Sloveniji so zmeraj zavrnjene, pogosto morajo podpisovati neprevedene dokumente, po končanih policijskih postopkih jih vrnejo Hrvatom; tamkajšnja policija je po pričevanjih najnasilnejša. Govore o raznovrstnih torturah, pretepanju s palicami, uničevanju dokumentov, telefonov, osebne lastnine, izpostavljanju vročini ali mrazu ... Verižno vračanje v BiH, ki ga hrvaška policija izvaja brez pravne podlage, pomeni odlaganje na stotine izčrpanih, mučenih bežečih na deponije migrantov, v razmere hude humanitarne krize.
V sramu, srdu, pretresenosti smo zapuščali spodnje prostore Slovenskega mladinskega gledališča. Bilo nas je malo več kot dvajset, razporejenih v po dve razredčeni vrsti v predpisani razdalji na vsaki strani prizorišča - velikega razpotegnjenega zemljevida človeške sramote in bede. Peterica igralcev je sedela med nami. Z minimalnimi gledališkimi sredstvi, predvsem narativnimi, dosega izjemne učinke. Je vrhunski zgled dokumentarnega teatra tako po izboru in strukturi narativnega materiala (odlična dramaturška zasnova Katarine Morano) kot po izpovedno sugestivnih igralskih prispevkih skoraj vseh protagonistov. Angažirano, prepričljivo razgaljajo nemoč demokratičnih institucij države. Ko vse odpove, ko si vsi vpleteni odgovorni umivajo roke, se sprenevedajo in je bojazen, da jih tudi ta pričevanja ne bodo omajala, je edina možnost direktno ozaveščanje javnosti. Srhljiva aktualnost tematike prevpije vse uprizoritvene kode. O čem torej govorimo, ko govorimo o "poostrenih ukrepih na meji" danes? Predvsem o popolnem somraku etike, prava in temeljne človečnosti, civiliziranosti.