Prepleti kreativnosti z gospodarstvom

Ministrstvo za kulturo je februarja objavilo drugi javni razpis za spodbujanje kreativno-kulturnih industrij - Center za kreativnost 2020-2021. Tokrat bodo razdelili več kot prvič: 2,21 milijona evrov, od teh 1,7 milijona za vzhodno kohezijsko regijo in 510 tisoč za zahodno. Razpis je nadgradnja platforme Centra za kreativnost (CzK), ki jo vodi in izvaja Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), in je odprt do 6. aprila.
Spomnimo: lani je ministrstvo sploh prvič pri nas objavilo razpis za kreativne industrije v najširšem pomenu besede, ne le za oblikovalce, kot je bilo običajno doslej. Vreden je bil 880 tisoč evrov. Zaradi projekta je država že konec leta 2017 vzpostavila Center za kreativnost pod okriljem muzeja. Center je delovni, razstavni in izobraževalni prostor, medresorski projekt, ki je nastal na pobudo vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za kulturo in naj bi tako kot javna agencija za knjigo ali filmski center za film skrbel za kreativne industrije. Odprli so tudi pisarno v Mariboru. Preko razpisov naj bi center podelil deset milijonov evrov, 65 odstotkov od tega vzhodni kohezijski regiji.

​Prvič 30 subvencij

Takratna državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Biserka Močnik je rekla, da jih je odziv na prvi razpis zelo presenetil, prispelo je namreč 150 prijav: "Šestdeset odstotkov je bilo pozitivno ocenjenih, a smo žal lahko razdelili le 30 subvencij. Na osnovi te izkušnje smo sedaj znesek povišali." Tudi tokrat so odprte tri linije razpisov. Prva je namenjena razvoju konceptov in inovacij ter prikazu njihove možne uporabe v realnem okolju. Druga je namenjena podpori tistim kreativnim podjetjem, ki že imajo projekt, izdelek ali storitev in uspešno rastejo, a bi svoj poslovni proces radi nadgradili za uspešnejše trženje. Tretja linija sredstev je namenjena podjetjem iz drugih gospodarskih sektorjev - proizvodnih, storitvenih in tako naprej, tistim, ki želijo projekt, izdelek ali storitev v svojem podjetju razviti skupaj s kreativci. Zadnji sklop je ob prvem razpisu sprožal največ vprašanj, denimo, ali je od 15 do 50 tisoč evrov dovolj mamljivih za podjetja. Prijav ni bilo veliko, je pritrdila Močnikova: "Seveda smo bili začudeni, da je prišlo manj prijav in da so bile te slabše na vzhodu. Zato vseh subvencij nismo razdelili, kot bi jih lahko. To je verjetno logično, ker je ta regija manj razvita, je pa to bil signal, da se moramo drugič bolj potruditi. Še več bomo vložili v izobraževanje, ki ga izvaja center, in prvi občutek po mesecu dni, odkar je razpis odprt, je, da je odziv boljši." Tako je rekla v začetku marca.

Več kot 40 tisoč aktivnih uporabnikov

Anja Zorko, vodja projekta pri MAO, opisuje konkretne aktivnosti: do konca leta 2019 so skupaj s partnersko mrežo centra izvedli 198 dogodkov, izobraževanj in programov, v katere so skupaj vključili kar 43.893 aktivnih uporabnikov izobraževanj ali obiskovalcev in več kot 199 podjetij iz obeh regij. "Od zagona do danes si je spletno platformo ogledalo 46.241 enkratnih obiskovalcev, naša baza kreativcev in podjetij iz kreativnega sektorja pa ima 1252 registrirnih uporabnikov, od teh že več kot 144 objavljenih kreativcev, 82 mentorjev in več tisoč uporabnikov e-učilnice CzK z izobraževalnimi gradivi in videi. Na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in tako dalje imamo skupaj okoli 10.000 sledilcev in skupaj 64.000 spletnih uporabnikov." Dodaja, da veliko delajo na spodbujanju inovativnosti in ustvarjanju pogojev za kreativce, da razvijajo nove izdelke. Bistveno vlogo pri tem igrajo razpisi, a inovativnost in razvoj novih izdelkov so podprli tudi skozi delo multidisciplinarnih skupin, ki so na Bienalu oblikovanja (BIO 26) skozi inovativne procese dela ustvarjale nove prototipe produktov in storitev, ki so bili plod medsektorskega sodelovanja. Tako so v sklopu BIO 26 vzpostavili in podprli šest multidisciplinarnih partnerstev, podprli šest slovenskih ustvarjalcev oziroma skupin na BIO 26, v sklopu poziva za predstavitve na enem največjih oblikovalskih dogodkov na svetu - Milano Design Week 2020, in evropsko platformo Made In, za povezovanje oblikovalcev in obrtnikov pa so koproducirali več kot 40 projektov sodelovanj za razvoj novih produktov in storitev.
Na predstavitvi drugega razpisa je takratni minister Zoran Poznič poudaril, ''da je kreativnost glavno vodilo človeškega razvoja. Z vso avtomatizacijo, robotizacijo, kibernetizacijo je v 21. stoletju še toliko bolj pomembno spodbujanje kreativnosti, saj s tem spodbujamo tudi kritično mišljenje.'' Opozoril je še na družbene učinke prepleta kreativnosti z gospodarstvom, znanostjo in izobraževanjem. S tem se je strinjala tudi Biserka Močnik. Po njenem imamo le nekaj večjih korporacij, veliko več je malih podjetij in cilj je opolnomočiti jih z vedenji, da so kulturno-kreativni sektor, inovacije in ustvarjalnost dobrine, ki jih je nujno začeti vpenjati nazaj v proces dela.

Tudi po letu 2022?

Zorkova je še konkretnejša: s tem bodo nadaljevali zastavljeni program skozi šest vsebinskih stebrov. Prvi je razvoj novih izdelkov in storitev z vzpostavljanjem sodelovanja med kulturnim in kreativnim sektorjem, podjetji in gospodarstvom ter javnim in zasebnim sektorjem. Drugi steber so izobraževanje in mentorstvo za razvoj podjetniških znanj in drugih veščin, namenjenih rasti kulturnega in kreativnega sektorja, ter prenos ustvarjalnosti v gospodarstvo in druge sektorje. Sledijo mreženje in internacionalizacija za vzpostavljanje mreže partnerskih organizacij, povezovanje pomembnih partnerjev iz kulturno-kreativnega sektorja in drugih v Sloveniji ter spodbujanje prepoznavnosti in prodora kreativnega sektorja v tujino. Četrti steber so raziskave za boljši uvid v potrebe in potenciale sektorja z namenom razvoja in oblikovanja sektorskih politik, peti pa spletna platforma kot vstopna točka za informiranje, promocijo in prodajo izdelkov in storitev kulturno-kreativnega sektorja v Sloveniji. Zadnji je promocija za večjo prepoznavnost, povečanje zanimanja in boljšo obveščenost medijev in širše javnosti o slovenskem kulturno-kreativnem sektorju v Sloveniji in tujini.
Projekt in razpisi za spodbujanje kulturno-kreativnih industrij se bodo nadaljevali vsaj še do konca leta 2022, napoveduje Anja Zorko, si pa skupaj z ministrstvom prizadevajo, da se bo tovrstna podpora kulturno-kreativnemu sektorju nadaljevala tudi v novi finančni perspektivi, torej po letu 2022. "S celotnim projektom, raziskavami, odzivi in uspešnimi subvencioniranimi projekti želimo dokazati, da so vlaganja v vzpostavitev podpornega ekosistema za razvoj kulturnega in kreativnega sektorja res potrebna in pomembna. Da so teme, ki jih sektor odpira in jih nagovarjajo ustvarjalci, odraz lokalnih in globalnih zahtev in potreb ter možnost vzpostavljanja alternativ obstoječim sistemom. Da ima kulturni in kreativni sektor res pomembne ekonomske učinke in inovacijski potencial, vendar igra tudi izjemno vlogo pri nekoliko težje merljivih učinkih prelivanj in ustvarjanju družbene vrednosti. In je ne nazadnje ključni element, ne zgolj gospodarskega napredka, temveč tudi splošnega družbenega dobrega in razvoja," sklene naša sogovornica.