Pritzkerjeva nagrada za Arato Isozakija

STA
06.03.2019 16:09

Najprestižnejša nagrada za življenjsko delo na področju arhiteklture japonskemu arhitektu

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Katarska nacionalna knjižnica
QNL

Letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade, najprestižnejše nagrade za življenjsko delo na področju arhitekture, je japonski arhitekt Arata Isozaki. V 60 letih delovanja je 87-letni Isozaki, kot je zapisala žirija, vztrajno uresničeval svoje načrte in se ni podrejal trendom. Med njegovimi najbolj znanimi deli je napihljiva koncertna dvorana Ark Nova.
Isozaki je bil star 14 let, ko sta v Nagasakiju in Hirošimi, mestu v bližini njegovega rojstnega kraja Oita, eksplodirali atomski bombi. Arhitekt je tako rasel z izkušnjo uničenja in kot je dejal, je ob tem razmišljal o "umanjkanju arhitekture", saj je živel praktično na izravnanem terenu, polnem ruševin. Zato je kmalu začel razmišljati, kako bi po koncu druge svetovne vojne oblikoval mesta in domove za ljudi.
Žirija je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala, da je Isozaki v iskanju pomenljive arhitekture oblikoval zgradbe izjemne kakovosti, ki se še danes uspejo izogniti kakršnikoli kategorizaciji, navaja britanski The Guardian.
Isozakijevo delo je vselej zaznamoval njegov samosvoj pogled na svet, ki si ga je izoblikoval tudi na številnih potovanjih. Nagrajenec prav tako slovi po vizionarskih idejah in fluidnem arhitekturnem slogu. Med začetnimi stvaritvami je pomemben njegov futuristični projekt City in the Air, ki si ga je leta 1962 zamislil za tokijski predel, v katerem bi novo mesto zaživelo nad že obstoječim v strukturah, ki spominjajo na drevesa.
Predsednik fundacije, ki stoji za nagrado, Tom Pritzker, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal, da je bil Isozaki tudi eden prvih japonskih arhitektov, ki so delali v tujini, kar je bilo zelo zanimivo v času, ko naj bi Zahod pregovorno vplival na Vzhod. Kot piše The Guardian, je Isozaki veliko pripomogel k arhitekturnemu dialogu med Vzhodom in Zahodom. "Njegovo globalno državljanstvo dela njegove dosežke resnično mednarodne," je še poudaril Pritzker.
Isozakijevo prvo za tuje tržišče ustvarjeno delo je bil losangeleški Muzej sodobne umetnosti v 80. letih minulega stoletja. Med njegovimi najbolj znanimi deli pa so športna dvorana Palau Sant Jordi v Barceloni, zgrajena za olimpijske igre leta 1992, Simfonična dvorana v Šanghaju, katere gradnja se je zaključila leta 2014, in Nacionalni kongresni center v Katarju, ki so ga odprli leta 2011.
Širši javnosti je najbolj poznana napihljiva, potujoča koncertna dvorana Ark Nova, ki jo je Isozaki zasnoval v sodelovanju s prav tako priznanim kiparjem Anishem Kapoorjem leta 2013, da bi v njej izvajali dogodke po japonskih regijah, ki jih je leta 2011 prizadel cunami.
Isozakiju bodo nagrado izročili maja v Franciji. Med dosedanjimi dobitniki Pritzkerjeve nagrade so tudi Zaha Hadid, Rem Koolhaas, Norman Foster in Peter Zumthor.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta