Programi kulturnih zavodov za naslednje leto: v upanju na živo umetnost za žive ljudi

V Drami, Operi in Baletu SNG Maribor pod vsemi varnostni ukrepi potekajo vaje za predstave Romeo in Julija v režiji Aleksandra Popovskega ter Elvis Škorc, genialni štor (po delu Janje Vidmar) v režiji Mateje Kokol, v Operi in Baletu pa za Carmino Burano v koreografiji Edwarda Cluga ter Nanine pesmi v režiji Valentine Turcu. Prav tako producirajo nove video vsebine za družbena omrežja. Tehnika opravlja vzdrževalna in investicijska dela, ki so bila potrjena od ministrstva za kulturo. "Strategija in vizija sta kljub izredno težki situaciji zastavljeni smelo in ambiciozno, saj upamo in verjamemo, da bo v letu 2021 življenje ponovno potekalo normalno, ponovno se bodo odprla vrata kulturnih institucij in se bodo v naše dvorane vrnili gledalci, ki nam redno sporočajo, kako nas pogrešajo. V gledališču se dobro zavedamo, da smo ustanovljeni zaradi občinstva in to v vseh segmentih. V vseh programskih enotah je program zastavljen evropsko relevantno. Tematika in sporočila bodo v duhu časa, kar bomo videli tudi v eni največjih mednarodnih koprodukcij, ki jo načrtujemo v letu 2021. Veliko pa bo tudi sodelovanja in izmenjav z drugimi slovenskimi in tujimi gledališči. Delamo tudi na evropskih projektih v okviru programa Kreativna Evropa. Načrtovanje strategije in umetniških vsebin je timsko delo celotnega vodstva. Če nam bodo razmere dopuščale, da bomo lahko navedene predstave pripeljali do premiere, bomo takoj, ko bomo v gledališču smeli vrata odpreti za občinstvo, te tudi izvedli. Najprej seveda tiste, ki jih dolgujemo našim abonentom, ter že odkupljene predstave," sporoča Alan Kavčič, predstavnik za stike z javnostmi SNG Maribor.

Vsak dan na treh frontah

Simon Krečič, umetniški direktor Opere, pa, da se zaradi izrednih razmer vsakodnevno ukvarjajo predvsem s tremi glavnimi stvarmi. "Prva je planiranje. Vsak dan, ko ne moremo igrati načrtovanih predstav in koncertov, to vpliva na zastavljeni plan za približno pol leta vnaprej. Ker se situacija dnevno spreminja, moramo vsak dan prilagajati in spreminjati koledar vaj in predstav, ki smo si ga zastavili. Situacija zahteva od nas izjemno ažurnost in fleksibilnost ter veliko časa in energije za projekcije vseh mogočih scenarijev, ki jih na koncu ne moremo realizirati. Če malo karikirano povem, v zadnjih šestih mesecih smo več planirali in spreminjali kot prej v vseh sedmih letih mojega delovanja v Mariboru. Druga stvar je skrb za naše ansamble. Umetniški aparat operne hiše je zelo zapletena in kompleksna stvar. Ne deluje na principu žarnice, ki jo lahko danes ugasneš in čez pol leta brez posledic spet prižgeš. Zahteva vsakodnevno kontinuirano vajo, tako individualno kot skupinsko. Vadbeni procesi v naši hiši niso ustavljeni, a potekajo v številčno omejenih formacijah. Pevci imajo individualne korepeticije, inštrumentalisti igrajo v komornih skupinah, zbor ima sekcijske vaje po glasovih. Skratka skrbimo za to, da bomo ohranili kondicijo ansamblov do te mere, da bomo, takoj ko bodo razmere to dopuščale, pripravljeni na izvedbo predstave. Predstava namreč ne nastane čez noč, mi pa moramo biti ves čas pripravljeni na to, da se vrnemo na prizorišče. Tretja glavna skrb pa je odgovornost do publike in iskanje načinov, kako nadomestiti odpadle predstave."

Pripravljajo razstavi o izgnancih in družabnem življenju

Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve, razloži, da trenutno pripravljajo dolgoročno strategijo, ki so se je lotili v sodelovanju z lokalno skupnostjo, njihovi cilji pa presegajo običajne usmeritve muzejev, med drugim spoštovanje Agende 2030 (Načela trajnostnega razvoja). "Kar se tiče programa v letu 2021, lahko rečem, da bomo zaznamovali 30. let osamosvojitve Slovenije, in sicer bomo prenovili našo stalno razstavo v Pekrah. Naslednja razstava bo posvečena izgnancem, ki bodo, če bo vse po sreči, na ogled ne le v Mariboru, ampak tudi v Srbiji, v Kraljevu. Naš največji razstavni projekt je namenjen družabnemu življenju v Mariboru in okolici skozi celotno 20. stoletje. Kje in kako smo se družili, kje in kako smo jedli, kaj je bilo v posameznem obdobju popularno … Pa seveda, kako se je družabno življenje razlikovalo glede na nacionalno pripadnost, socialni in družbeni status. Pa cikel fotografskih razstav v Fotografskem muzeju - od ljudi na margini do spominov na protivladne proteste in zgodovino fotografije v Mariboru. V Trafiki bodo razstavice, blesteli pa bomo seveda na področju pedagoških programov, na katere smo vedno ponosni. Vse razstave so formativno zastavljene tako, da bodo dostopne ne glede na to, ali bomo vsi zdravi ali pa bomo še vedno v zaprtih muzejih - v parku muzeja, na spletu, po mestu … Veliko se bomo ukvarjali s človekovimi pravicami, enakostjo, enakopravnostjo, demokratičnostjo, odgovornostjo do družbe in samega sebe."

Nova dnevna soba

Dr. Mirjana Koren iz Pokrajinskega muzeja tudi napoveduje veliko novega. "Že ob letošnjem veselem dnevu kulture odpiramo stalno razstavo Prostori lepega, ki bo zaključila postavitve štirih najobsežnejših zbirk v prvem nadstropju grajske bastije. Ob izbranih slikarskih, kiparskih in oblačilnih muzealijah bomo obiskovalcem ponudili tudi ogled najkvalitetnejših pohištvenih kosov.

Razstava bo os velike mednarodne konference MUSEOEUROPE 2021 z naslovom Živeti v Evropi, ki jo bomo jeseni organizirali skupaj z Mednarodnim muzejskim svetom za Evropo. Ob konferenci bo izšel obsežen zbornik, kar bo terjalo velik časovni vložek vseh naših kustosov. Novo razstavo bomo prihodnje leto približevali tudi najmlajšim z duhovito zasnovano pedagoško delavnico Moja postelja je lahko trampolin. Preostali muzejski program se bo večinoma posvečal vinu. V Kinu Partizan bomo odprli razstavo Vino naše vsakdanje, s katero se muzej vključuje v vseslovenski projekt predstavitve države kot gastronomske regije Evrope. V razstavo bo prvič vključena tudi obsežna multimedijska predstavitev prazničnega pogrinjka skozi stoletja. Ta je bil vedno močno zaznamovan z vinskim izročilom in pomeni vrhunec tradicionalne regijske kulinarike ter dokazuje štajersko edinstvenost in odmik od globalnega. Prihodnje leto se začne tudi sistematična promocija najstarejše trte na svetu. V novem Muzeju najstarejše trte na svetu na Lentu bomo že v začetku 2021 nestrpno čakali obiskovalce, da nam povedo, ali bo delo, ki smo se mu intenzivno posvečali celo letošnje leto in ga bomo v prihodnje promovirali skupaj z Zavodom za turizem, doživelo pričakovani odziv. Za konec pa še sladkorček. V naslednjem letu bomo naše obiskovalce s posebno 'historično' ponudbo vabili v dolga leta pripravljano in iz lastnih sredstev financirano Grajsko kavarno. Gostom obljubljamo uživanje v eni najlepših mariborskem dnevnih sob, v kateri bodo lahko kakovostno preživljali dragocen prosti čas."

V Lutkovnem gledališču tudi za mladostnike in odrasle

Katarina Klančnik Kocutar, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor, pravi, da bodo najmlajši odkrivali svet in odnose skozi pesmi, zgodbe, skozi lutko, besedo, ples, glasbo … "Na repertoar uvrščamo zanje predstave Drobtine iz mišje doline Anje Štefan, gibalno-lutkovno predstavo za najmlajše, ki se navdihuje pri Župančičevi pesmici Otroci spuščajo mehurčke in smo jo naslovili Sonce, zemlja, mesec … in predstavo Travniške sanje, zgodbo v nastajanju o živalih in rastlinah. Mladini in odraslim namenjamo tri naslove, Alma M. Karlin, Mleko in kri Nebojše Popa Tasiča ter Ovidove Metamorfoze. Tudi ti trije naslovi črpajo iz sveta, večnih preobrazb in premen ter medčloveških odnosov, kar zadeva v bistvo današnjega trenutka, ki v temelju preobraža vse, kar smo doslej poznali. Nehote, a žal prikladno bodo tri predstave solistične, druge tri pa bodo vključevale več igralcev. Tri predstave pripravljamo v koprodukcijah z Mini teatrom v Ljubljani, Plesnim teatrom Ljubljana in dunajskim producentom Werk 89. Tovrstna sodelovanja prinašajo nove izkušnje in globlje spoznavanje sorodnih producentov, možnosti ponovitev na odrih koproducentov, kar je še posebno dragoceno za uprizoritve za odrasle, ki v lutkovnem gledališču praviloma težje dosežejo občinstvo. Razvijamo nove kulturno-vzgojne vsebine in oblikujemo program za 32. izdajo mednarodnega festivala Poletni lutkovni pristan. Nadejamo se dobrega izbora predstav na nacionalnem festivalu - 11. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, za katerega bo znova čas v letu 2021. Povabljeni smo tudi na nekaj imenitnih mednarodnih festivalov."

Vztrajamo v upanju

Iz društva Moment, ki koprodukcijsko sodeluje z mnogimi v mestu, napovedujejo ambiciozen in raznolik program. "Skupno mu je pa naše osnovno poslanstvo: delati živo umetnost, za žive ljudi. Vztrajamo v upanju, da bomo v letu 2021 izvedli vse projekte, ki jih načrtujemo.

Naše delo je usmerjeno v ustvarjanje za ljudi. Načrtujemo osem novih produkcij in koprodukcij, deset postprodukcij in predvsem 5. Mednarodni festival Prestopi/Crossings. Prav s Prestopi se želimo ljudem še bolj približati. Tako zaradi trenutne situacije kot zaradi potrebe po neposredni komunikaciji drug z drugim prestopamo gledališke dvorane in vstopamo tudi na prosto, v nekonvencionalne gledališke prostore, med/v mesto. Prestopi se bodo zgodili v izdihljajih pomladi. Konec maja, v začetku junija. Vendar ostajamo realistični in zahtevamo nemogoče. S celotnim programom bomo iskali načine, kako ustvarjati gledališče. In za nas je gledališče srečanje različnih ljudi ob istem času na istem mestu. Zato se naša strategija kritično distancira do nujnosti povečane digitalizacije. Hočemo delati in bomo delali naprej ter iskali poti do ljudi," so nam sporočili momentovci.

Čakanje na prvo lopato

V Mariborski knjižnici se aktualni strateški načrt, ki je osnova za vsakoletno načrtovanje, konec letošnjega leta izteka, zato so že izdelali analizo realizacije, ki bo osnova za strateški načrt naslednjega obdobja. "Ker je knjižnica regijski zavod, ki deluje na območju dvanajstih občin, je tudi naše načrtovanje prilagojeno temu: vsebinski del zajame načrtovano delo knjižnice kot celote, opredeli glavne razvojne usmeritve in cilje, pojasnila o izhodiščih za finančno načrtovanje, vključuje kadrovski načrt, načrtovane aktivnosti in projekte za uporabnike, načrt nabave knjižničnega gradiva, program območnih nalog, načrte na področju informacijske tehnologije in virtualnih možnosti …, skratka načrt dela knjižnice kot celote. Finančni del programa pa je zelo natančno opredeljen po posameznih krajevnih knjižnicah, potujoči knjižnici in posebej za vsako občino izdelan posebej. Nekatere občine nas pozovejo k načrtovanju za dve leti naprej, v primerih, ko načrtujejo sprejeme dvoletnih proračunov. Svet knjižnice pa lahko predlog programa sprejme, šele ko imamo sklenjene vse letne pogodbe, torej ko so sprejeti vsi občinski proračuni, kar se pogosto zamakne kar globoko v leto načrtovanja. Na koncu je torej vse odvisno od tega, koliko posamezni občinski proračuni sledijo zakonskim obveznostim, saj je knjižnica odvisna predvsem od javnih sredstev. Lastni prihodki so omejeni na plačane članarine, zamudnine, opomine, kar predstavlja kakšnih pet odstotkov celotnega finančnega načrta. Poseben problem je načrtovanje investicijskega vzdrževanja, saj so sredstva za ta namen v občinskih proračunih zelo omejena in nikakor ne moremo slediti potrebam. Posebno poglavje in rak rana Mariborske knjižnice pa je seveda že leta neuresničena investicija na Rotovškem trgu. Dotrajanih prostorov tu ne reši nobeno krpanje več, pa tudi še tako skrbno načrtovanje ne pomaga, dokler ne bo zasajena prva lopata," spomni direktorica knjižnice Dragica Turjak.