(RAZSTAVA) Preseganje mej, iskanje humanizma

Meje so postale prostor, kjer se človekove pravice najbolj kršijo, je ob mednarodni skupinski razstavi Onkraj meja/Beyond borders, simbolno otvorjeni na dan človekovih pravic, v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu poudarila direktorica in (so)kustosinja razstave dr. Andreja Hribernik. Z družbeno angažirano, več kot aktualno razstavo v času trajajočih in vseobsegajočih globalnih humanitarnih kriz, ki je plod sodelovanja s Centrom sodobnih umetnosti Celje, želijo spodbuditi tako k razmisleku kot k senzibilnosti. Predstava, da bi človekove pravice postale univerzalne, se je namreč že zdavnaj zrušila, dobesedno vsakodnevno se zvrščajo osebne in družbene tragedije prav na mejah med državami.

"Katalog in razstava nastajata v obdobju, ko gledamo medijske podobe z meje med Poljsko in Ukrajino, ko se malo pozablja na katastrofo, ki se še vedno dogaja v Bosni pred hrvaško mejo, ko pozabljamo na ljudi, ki zaradi meje zelo trpijo, ne samo v Evropi, tudi drugod po svetu," je izpostavila Andreja Hribernik. Skupaj s kustosinjo Majo Antončič iz celjskega Centra sodobnih umetnosti, kjer so jeseni razstavili prvi sklop razstave, poudarjata vsebino skupnega, zdaj še nadgrajenega projekta, ki odpira razmisleke o vsestranskih vplivih mej. Meje ljudem določajo življenjski prostor, jih pomikajo na obrobje, otežujejo dostojno življenje, preoblikujejo njihovo identiteto, ugotavljata ob razstavljenih in izpostavljenih vsebinah angažiranih umetnikov.

Razstava spodbuja premisleke o nekaterih obmejnih prostorih v obdobju zadnjih tridesetih let, v katerih so jasno vidne trajne problematike, ki so se medtem celo zaostrile. Umetnice in umetniki orisujejo resnične zgodbe, pričevanja skupin in posameznikov civilne družbe, ki jim je politična meja determinirala življenje, interpretirajo vzroke in posledice razmejitev. Poudarjajo situacije, ki so povezane s prehajanjem meja in potovanji, z vprašanjem pravic manjšin, jezika, državljanstva in dela, z ločitvijo družin ter govorijo o trenutnem stanju migracijskih tokov v Evropi. V nekaterih projektih iz utopičnih potencialov prehajajo v rešitve z aktivističnim predznakom. Umetniške raziskave in interpretacije situacij na zunanjih in notranjih mejah Evrope ter na meji med ZDA in Mehiko ob razkrivanju vtisov z obmejnih območij, iz osebnih zgodb ali družinskih tragedij na razstavi izrišejo zemljevid doživljanja sveta na ostrih robovih razmejitev. V delih sta ujeta ponovni premislek zgodovinskih resnic in geopolitičnih pojavov, vendar tudi alternativne rešitve, ki jih želijo izpostaviti kot prostore potencialnosti, če ne prihodnosti, sta poudarili kustosinji.

V KGLU Slovenj Gradec, ki ustaljeno daje prostor družbeno angažiranim temam, načrtujejo do 20. marca 2022, ko si je razstavo mogoče ogledati, več spremljajočih dogodkov. Velik poudarek namenjajo izobraževanju, s čimer želijo k razmišljanjem spodbuditi tako mlajše kot starejše obiskovalce - prav ob nagovarjanju mlajše publike ob dobrem sodelovanju s šolami je po oceni Hribernikove priložnost, da presežejo tudi meje pogosto izoblikovanih in ustaljenih stališč, o katerih se danes zdi, da preglasijo poglobljene razmisleke. Izšel je tudi katalog z besedili dr. Kaje Širok in Mihe Blažiča ter obeh kustosinj. Razstavo, ki je del rednega letnega programa koroške galerije, so podprli ministrstvo za kulturo, Mestna občina Celje, Mestna občina Slovenj Gradec in Avstrijski kulturni forum. V tem tednu, vse do nedelje, 19. decembra, si jo je mogoče ogledati brezplačno.