Študijska soba dr. Ivana Stoparja v Mariboru

V ponedeljek, 13. decembra, bo slavnostno odprtje Študijske sobe dr. Ivana Stoparja, slovenskega umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, kastelologa, publicista, prevajalca in vedutologa, v Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Mariboru, Ulica Moše Pijada 22. Slavnostni govorci na prireditvi ob tretji obletnici smrti dr. Ivana Stoparja bodo predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU dr. Mija Oter Gorenčič, direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar in sin dr. Ivana Stoparja dr. Matej Stopar.

Priznanega slovenskega umetnostnega zgodovinarja, konservatorja in raziskovalca gradov dr. Ivana Stoparja (1929 – 2018) je od ranega otroštva spremljala posebna ljubezen do knjig, ki se ji je pozneje, ko je po letu1962 začel delovati kot umetnostni zgodovinar in konservator, pridružila še velika vnema za preučevanje in zbiranje vedutnih grafičnih upodobitev slovenskih krajev in gradov, je zapisal dr. Igor Sapač, tesen Stoparjev sodelavec in v mnogočem njegov naslednik v stroki. Po Stoparjevi smrti je v letih 2019 in 2020 večji del njegove knjižne in likovne zapuščine pridobil Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU; prevzel je tudi njegovo celotno rokopisno, tipkopisno strokovno zapuščino in osebne predmete, tesno povezane z njegovim večdesetletnim plodnim strokovnim delom. Vse gradivo je bilo strokovno evidentirano in katalogizirano.

Bogata Stoparjeva knjižna zapuščina vključuje številna domača in tuja umetnostnozgodovinska, zgodovinska, kastelološka in konservatorska dela, pa tudi precejšnje število faksimilov srednjeveških kodeksov, izdanih pri specializiranih tujih založbah. Tudi večje število leposlovnih del je v zapuščini. Mnogih knjig ni mogoče najti v nobeni slovenski javni knjižnici. Posebno je treba opozoriti na knjige, ki jih je Ivan Stopar napisal sam in ki jih je po izidu dopolnjeval s korekturami, komentarji in dodatnim gradivom. Med knjigami je tudi nekaj dragocenih starejših del, še posebej izstopa dobro ohranjeni ročno kolorirani primerek Štajerske grbovne knjige Zachariasa Bartscha iz leta 1567.

Tudi grafične upodobitve iz zapuščine dopolnjujejo gradivo, dr. Stopar si je z velikimi napori in stroški prizadeval zbrati zlasti tiste grafične vedute, ki jih v javnih zbirkah v Sloveniji ni bilo mogoče najti. V zapuščini še posebno izstopa vrsta prelepih velikih koloriranih primerkov grafičnih vedut Ferdinanda Runka in Josefa Kuwassega, pa popolna zbirka koloriranih grafik z upodobitvami kranjskih narodnih noš avtorja Franza Kurza pl. Goldensteina, akvarelirani risbi britanskega slikarja Jamesa Forbesa iz leta 1796, prav tako velike grafične vedute slovenještajerskih zdraviliških krajev, ki jih je sredi 19. stoletja ustvaril Johann Nepomuk Passini. To gradivo imenitno zaokrožujejo vrsta historičnih zemljevidov, ki se nanašajo na današnje slovensko ozemlje, poznogotska lesena svetniška skulptura, ki jo je Ivan Stopar kot dar prejel od Mestne občine Celje, in baročni oljni dopasni portret plemiča, ki je nekoč visel v dvorcu Tabor pri Vojniku, po drugi svetovni vojni pa se je znašel v nekem ljubljanskem antikvariatu. Sistematično urejeno je tudi izčrpno dokumentarno gradivo o vedutah slovenskih krajev in vedutistih, ki so ustvarjali na Slovenskem.

Ohranjena zbirka omogoča dober vpogled v njegovo življenje in delo, po drugi strani pa nove raziskovalce kulturne dediščine vabi k nadaljevanju začetega dela. Knjižno in likovno zbirko dr. Ivana Stoparja sta Umetnostnozgodovinskemu inštitutu Franceta Steleta predala Stana Stopar in dr. Matej Stopar. Postavitev Študijske sobe dr. Ivana Stoparja je nastala v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Če smo ob prenosu zapuščine olimpionika Leona Štuklja iz Maribora v Novo mesto, v tamkajšnji muzej, obžalovali, da dediščine ni ohranilo mesto, kjer je preživel največji del svojega življenja, pa je v primeru dragocene zapuščine dr. Ivana Stoparja prav nasprotno: vse gradivo, strokovno evidentirano in katalogizirano, ki bi lahko bilo v Celju ali Ljubljani, bo od ponedeljka shranjeno in javno dostopno v raziskovalni postaji ZRC SAZU v Mariboru.