Pisatelj judovskega rodu, ki je med letoma 1994 in 2012 živel v Kanadi, potem pa se je vrnil v Beograd, je prejel več mednarodnih nagrad, leta 2012 tudi nagrado Vilenica.
Rodil se je leta 1948 v kosovski Peći. Njegova prva knjiga, zbirka zgodb Porodično vreme (Družinski čas), je izšla leta 1973, pet let kasneje je izšel njegov prvi roman Sudija Dimitrijević (Sodnik Dimitrijević).
Je avtor več romanov in zbirk zgodb, njegove knjige so prevedene v 21 jezikov. Prevedel je številna dela ameriških, britanskih, avstralskih in kanadskih pisateljev, med njimi Saula Bellowa, Isaaca Bashevisa Singerja, Vladimirja Nabokova, Margaret Atwood, Sama Sheparda in drugih.
Med letoma 1973 in 1994 je delal v uredništvih več beograjskih ter novosadskih revij in založb.
Med literarnimi priznanji, ki jih je prejel, velja omeniti Andrićevo nagrado, nagradi Stanislava Vinaverja in Branka Čopića, nagrado NIN za najboljši roman leta in mednarodni nagradi Balkanika in Most-Berlin.
Leta 2012 je bil nagrajen na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica v istoimenski slovenski kraški jami.
Albahari je bil član Srbske akademije znanosti in umetnosti, Centra PEN in Srbskega književnega društva. V slovenščino so prevedene tri njegove knjige: izbor zgodb Besede so nekaj drugega (Aleph, 2007), roman Vaba (Cankarjeva založba, 2008) ter roman Götz in Meyer (2013, Cankarjeva založba).
