Ustvarili več prihodkov kot kemična industrija

V kreativni ekonomiji v Sloveniji dela kar sedem odstotkov vseh zaposlenih, celoten kulturni in kreativni sektor (KKS) pa je v letu 2017 v Sloveniji ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 2,7 odstotka prihodkov, ustvarjenih v celotnem slovenskem gospodarstvu. S temi in drugimi podatki, analizami in načrti je postregla raziskava Statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2009-17, ki je sploh prva in tudi najobsežnejša tovrstna raziskava pri nas. Pripravili so jo v Centru za kreativnost (CzK) v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja (IER), podpisujejo pa jo dr. Nika Murovec, dr. Damjan Kavaš in dr. Tjaša Bartolj. Rezultati so strnjeni v posebni publikaciji, uredila pa jih je dr. Barbara Predan.
Direktor Muzeja za arhitekturo (MAO) Matevž Čelik Vidmar, v okviru katerega deluje CzK, po analizi ugotavlja, da v Sloveniji najpogosteje poudarjamo družbeni pomen kulture in ustvarjalnosti. "Govorimo o kulturi kot življenjski sili družbe, znotraj katere se oblikujejo naše vrednote in pogled na svet. A pomembno je spregovoriti tudi o gospodarskem pomenu kulturnega in ustvarjalnega sektorja, o tem, da ustvarja velik delež delovnih mest. O tem, da na tem področju deluje nezanemarljiv delež gospodarskih subjektov. O tem, da je to sektor, ki raste ter znotraj gospodarstva prispeva nadpovprečen delež bruto dodane vrednosti. Danes je kulturni in ustvarjalni sektor pomemben tudi pri načrtovanju okrevanja po izbruhu koronavirusa," izpostavlja Čelik.

Vpogled v stanje in ukrepe

Raziskava je izšla ravno v času pandemije covida-19, ko so se številni ustvarjalci, podjetniki in organizacije v že tako podhranjenem sektorju znašli v veliki stiski. Zato je v teh okoliščinah po besedah pobudnikov te publikacije nujen tudi vpogled v aktualno dogajanje v sektorju in v ukrepe, ki jih številne evropske države uvajajo za njegovo podporo. Tudi Evropska komisija je na nedavnem srečanju ministrov za konkurenčnost ob pripravi načrta EU za okrevanje v nastali situaciji KKS opredelila kot enega ključnih 14 ekosistemov, ki se jim bo posvetila v fazi okrevanja, pravijo v CzK.
KKS vključuje vse sektorje, katerih dejavnosti temeljijo na kulturnih vrednotah ali umetniškem in drugem individualnem ali skupinskem ustvarjalnem izražanju. Kljub mnogim definicijam KKS in vedno večjemu pomenu poenotenja same definicije tega sektorja še ni niti pri nas niti v drugih evropskih državah. CzK na primer v svoji razpisni dokumentaciji za raziskovalno delo kot osrednja področja KKS opredeljuje naslednja področja: arhitektura, oblikovanje in vizualna umetnost, kulturna dediščina, arhivi in knjižnice, knjige in tisk, kulturna vzgoja, oglaševanje, glasba, uprizoritvena umetnost in umetniško ustvarjanje, radio in televizija, programska oprema in igre, video in film.
V obdobju 2008-17 so se stopnje rasti števila zaposlenih v kreativnih poklicih gibale podobno kot stopnje rasti števila zaposlenih v drugih poklicih. Med posameznimi kreativnimi poklici je daleč največjo absolutno rast doživel poklic strokovnjak za prodajo, oglaševanje in trženje, ki je sicer med kreativnimi poklici glede na delež zaposlitev na drugem mestu. Precej je naraščalo tudi število tistih, ki so zaposleni kot razvijalci programske opreme, knjižničarji, strokovnjaki za odnose z javnostmi, arhivisti ter tudi razvijalci spletnih in multimedijskih rešitev.

Najštevilčnejši v uprizarjajoči umetnosti in programski opremi

KKS v slovenskem gospodarstvu predstavlja 10,5 odstotka vseh registriranih organizacijskih enot, med gospodarskimi subjekti pa vanj sodi 8,4 odstotka vseh aktivnih podjetij. Največ registriranih enot je na področju uprizoritvene umetnosti, sledijo programska oprema in igre, knjige in tisk, oblikovanje in vizualna umetnost, oglaševanje, arhitektura, video in film, kulturno-umetnostna vzgoja, arhivi, knjižnice in kulturna dediščina, na koncu so glasba, radio in televizija. V celotnem preučevanem obdobju sta najvišjo rast števila registriranih organizacijskih enot izkazovali panogi uprizarjajoča umetnost in umetniško ustvarjanje ter programska oprema in igre. Omenjeni panogi tudi po številnosti organizacijskih enot sicer sodita med večje panoge KKS. Največ teh enot je v osrednjeslovenski regiji, je pa raziskava sicer pokazala tudi na precejšnjo neuravnoteženost med zahodno in vzhodno regijo, v slednji je še vedno precej prostora za nadgradnjo. Morda še to: glede na število registriranih enot so v celotnem preučevanem obdobju rasle praktično vse panoge KKS (le panogi glasba ter radio in TV sta v posameznih letih doživeli manjši upad).
Panoga uprizarjajoča umetnost in umetniško ustvarjanje pa zaposluje le deset odstotkov vseh zaposlenih v KKS. Podatki še kažejo, da je povprečno število zaposlenih v registriranih enotah v preučevanem obdobju pravzaprav upadalo v vseh panogah (izjema je le panoga radio in TV v posameznih letih). Panoga knjige in tisk, v kateri je skupno največ zaposlenih v KKS, je tudi doživela velik upad števila zaposlenih. Na drugi strani je največjo rast števila zaposlenih tako v absolutnem kot v relativnem smislu doživela panoga programska oprema in igre. Med posameznimi pravnoorganizacijskimi oblikami v KKS pa močno prevladujejo samostojni podjetniki posamezniki.

Največ prihodkov s knjigami

V letu 2017, ki ga izpostavlja raziskava, je celoten sektor ustvaril več prihodkov kot kemična industrija, hkrati pa je delež primerljiv s prihodki, ki jih je v tem letu ustvarila panoga proizvodnje električnih naprav. Podjetja, ki delujejo v KKS, so k skupni ustvarjeni bruto dodani vrednosti (BDV) prispevala 3,5 odstotka. Na področju zaposlovanja in ustvarjenega BDV je KKS pomembnejši od kemične industrije ali proizvodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov ter po več kazalnikih primerljiv z avtomobilsko industrijo, trdijo raziskovalci. Največ prihodkov so ustvarili na področju knjig in tiska, sledi programska oprema, oglaševanje in vizualna umetnost. Velja pa izpostaviti, da se panoga knjige in tisk v preučevanem obdobju sooča predvsem z negativnimi trendi, medtem ko za panogo programska oprema in igre velja ravno obratno.