(V SPOMIN) Eva Novšak - Houška (1942-2023)

Bila je predvsem koncertna pevka vseh slogovnih obdobij, posebej se je proslavila kot izvajalka sodobne in avantgardne glasbe. Navduševala je kot izvrstna izvajalka samospeva.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Poslovila se je mezzosopranistka Eva Novšak - Houška, priznana pedagoginja, ki je zaslužna za mnoge izjemne slovenske operne in koncertne interprete in interpretke - pa tudi pedagoge. Med njenimi študenti so bili Irena Baar, Branko Robinšak, Jolanda Korat, Katja Konvalinka, Biserka Petkovič, Mojca Vedernjak, Marjan Trček, Barbara Nagode, Danilo Kostevšek, Urška Breznik in mnogi drugi. Vsi jo pomnijo po požrtvovalnosti, širokem znanju in neverjetnem pedagoškem erosu. Bila je predvsem koncertna pevka vseh slogovnih obdobij, posebej se je proslavila kot izvajalka sodobne in avantgardne glasbe. Navduševala je kot izvrstna izvajalka samospeva. Glasbena kritika je hvalila njen visok lirični mezzosopran, poudarjeno muzikalnost in prepričljivo interpretacijo.

Rojena je bila v Mariboru pred enainosemdesetimi leti, kjer je na Srednji glasbeni in baletni šoli, današnjem konservatoriju, začela glasbeno šolanje. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je sprva diplomirala kot pianistka v razredu Hilde Horak, kasneje pa še iz solopetja v razredu Ksenije Kušej Novak. Na tej akademiji je opravila tudi podiplomski študij iz solopetja, nadaljevala pa v salzburškem Mozarteumu pri Paulu Schillhawskem in na Visoki šoli za glasbo na Dunaju pri pevcu in pedagogu Antonu Dermoti, kjer je končala specializacijo in prejela priznanje kot najboljša študentka v letniku. Prodor na domače in tuje koncertne odre sta ji omogočili prvo mesto na jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov v Zagrebu leta 1969 in sodelovanje na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Parizu leta 1970.

Koncertirala je v mnogih evropskih državah ter na daljših turnejah v Kanadi in Franciji, večkrat tudi s Triom Lorenz in sopranistko Zlato Ognjanovič. Tudi v rodnem Mariboru je veliko koncertirala, največ skupaj s pianistom Jankom Šetincem. Bila je bolj koncertna kot operna pevka, a je nastopila tudi v nekaj opernih produkcijah: v vlogi Erde v Wagnerjevi operi Rensko zlato (Zagreb in Ljubljana) in v vlogi Oktavijana v Straussovem Kavalirju z rožo v Zagrebu.

Midem Classic v Cannesu, Dubrovniške poletne igre, Baročni festival Varaždin, Bemus Beograd, Dnevi glasbe v Budvi, Glasbena tribuna v Opatiji, Steirischer Herbst v Gradcu, Ohridsko poletje, Zagrebški bienale, Varšavska jesen, Festival komorne glasbe Radenci in Festival Ljubljana so festivali, na katerih je bila redna gostja.

Kot solistka je nastopila z vsemi slovenskimi in mnogimi tujimi orkestri. Sodelovala je z dirigenti Lovrom von Matačićem, Milanom Horvatom, Samom Hubadom, Antonom Nanutom, Urošem Lajovicem, Markom Munihom, Milivojem Šurbekom, Cirilom Cvetkom, Markom Letonjo, Vjekoslavom Šutejem, Pavletom Dešpaljem, Vladimirjem Kranjčevićem, Oskarjem Danonom, Hartmutom Haenchenom, Nikolajem Aleksejevim. Na področju komorne glasbe je bila stalna sodelavka tedaj najvidnejših ansamblov naše regije, Ansambla Slavka Osterca, Tria Lorenz, Zagrebškega kvarteta, Zagrebških solistov. Krstno je izvedla številna dela slovenskih skladateljev, mnoga so bila skomponirana prav za njo. Med drugimi so to Canticum Resianum in Pesmi za Evo skladatelja Uroša Kreka, kantati Požgana trava in Novembrske pesmi Lojzeta Lebiča, Sosredja Pavla Šivica, Gozdni odmevi Jakoba Ježa, Pesmi sanj Ljuba Rančigaja in ciklus samospevov Odisej Marijana Lipovška.

Za arhiv Radia Slovenija je posnela na stotine vokalno-instrumentalnih skladb slovenskih skladateljev. Je prejemnica Župančičeve nagrade in nagrade Društva slovenskih skladateljev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta