Melita Forstnerič Hajnšek
Za 3. koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma se je v Maribor, v Union, spet vrnil sijajni pianist Aleksandar Madžar. Na sporedu so bili Mozartov Adagio v h-molu, Chopinove Balade in nepozabni Miroirs, La valse in Menuet na Haydnovo ime Mauricea Ravela. Srbski virutoz, letnik 1968, se ponaša z razgibano pianistično kariero, v kateri ne manjka sodelovanj z največjimi mojstri klasične glasbe in najprestižnejšimi orkestri. Je tudi zaželen pedagog, tudi naši ugledni glasbeniki so bili njegovi študentje - denimo umetniški vodja mariborske Opere SNG Simon Krečič. Še vedno nastopa kot komorni glasbenik in solist in zelo zavzeto poučuje in skrbi za mlado generacijo glasbenikov.
Beograjski pianist trenutno živi v Bruslju in je državljan sveta. Odkar je leta 1996 v Leedsu osvojil nagrado na enem najuglednejših mednarodnih pianističnih tekmovanj, nastopa z najpomembnejšimi orkestri in glasbeniki sveta. Razglasili so ga za pianista z največjo domišljijsko interpretativno potenco. Kot solist je s Kraljevimi in BBC filharmoniki, škotskimi BBC simfoniki in Narodnim orkestrom BBC iz Walesa ter dirigenti Paavom Berglundom, Ivánom Fischerjem, Paavom Järvijem, Johnom Nelsnom, Andréjem Previnom, Andrisom Nelsonsom in Marcellom Viottijem prepotoval tako rekoč ves svet. Aleksandar Madžar se posveča tudi poučevanju ter kot predavatelj deluje na Kraljičinem konservatoriju v Bruslju in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Bernu, v komornih sestavih pa nastopa z izbranimi partnerji, kot sta violinist Ilja Gringolts in sopranistka Juliane Banse.
Z violončelistom Nicolasom Altstaedtom, povezanim s Festivalom Maribor, se je lani podal na enomesečno turnejo po Avstraliji, slišati pa ga je bilo mogoče tudi v dvoranah Concertgebouw in Wigmore, na Beethovnovem festivalu v Bonnu, na festivalih Bad Kissingen in Schleswig-Holstein, na klavirskem festivalu v Ruhru, v Salzburgu in Aldeburghu. Pogosto se vrača na domače odre in s svojo velikodušnostjo in muzikalno pronicljivostjo bogati glasbeno življenje svoje domovine. Na njegovem repertoarju so ob vrhunskih, najtežjih klasičnih mejnikih tudi sodobna dela, denimo Harrisona Paula Birtwistla, pa tudi znamenito Mantro Karlheinza Stockhausna je denimo že izvajal v Washingtonski kongresni knjižnici.
V Mariboru smo že lahko večkrat občudovali Madžarjevo pianistično eleganco, vrhunsko muzikalnost in poglobljeno, lahkotno podajanje tako najbolj dramatičnih kot tudi ponotranjenih partitur.
"Mislim, da se njegovega pianizma ne moremo nikoli nasititi in po tem, ko je nastopil v Mariboru pred kratkim, 16.marca 2017., v dvorani Union z orkestrom SNG Maribor z veliko bolj pompozno skladbo, sem vesela, da je k nam prišel z recitalom, komornim večerom glasbe Frederica Chopina, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Mauricea Ravela. Pianist uteleša neverjetno pianistično eleganco in občutljivost, ki potem prežari vsa dela, ki jih na svoj način izvaja in pušča svoj pečat," pravi Barbara Švrljuga Hergovich, vodja Koncertne poslovalnice. Madžar je vnovič izvajal vse na pamet. V dodatku nas je nagradil še s Scarlattijem in temo iz Hrestača Čajkovskega.
Madžar sam o sebi pravi: "Vsi si predstavljamo, da bomo Rubinstein ali Horowitz hkrati in celo več od tega, a slej ko prej se moramo spoprijeti s svojimi omejitvami. Človek, ki začne mlad z nekim poslanstvom, kar velja za večino umetnikov, se mora predvsem učiti iz svojih napak. Sam bi lahko spisal cel katalog svojih napak, a prav to me je pripeljalo do tega, kar sem danes," pravi pianist in pedagog s stalnim naslovom od leta 1991 v prestolnici EU, in še, da "najuspešnejši, najbolj navdihujoči koncerti (in eden takih je bil zagotovo tudi zadnji mariborski) vsebujejo dozo spontanosti in užitka izvajalca. Tega ne gre zanemariti - ob požrtvovalnih, stalnih vajah in odrekanju, seveda".
