Melita Forstnerič Hajnšek
V tisti dvorani so ljudje na premieri Levstikovega Tugomerja jokali, čez natanko sto let pa smo bili v mariborski Stari dvorani oziroma Dvorani Frana Žižka po novem vznemirjeni ob prodoru nove teatrske generacije, novih gledaliških kodov. Razsuli so nas, vernike vrlih pesniških modernistov. Priznam. Do temeljev. Nas prebudili v neki nov, (ne)privlačno strašljiv svet. Fino, da nismo bili priče patetičnemu jubilarnemu ponavljanju nekih arhaičnih gledaliških form. Nasprotno. Režiserka Nina Rajić Kranjac, dramaturg Tibor Hrs Pandur in večinsko mlada igralska ekipa so izvedli demitizacijo mita, simbolični očetomor nad nami, takimi, kot smo (bili), nad ideologijo in modernističnim kanonom kultnega teksta Grmače Daneta Zajca.
Predstava zareže v novo sezono, v novo gledališko stoletje s silovitostjo in svežo energijo teh, ki prihajajo v grmače novih časov
Ustvarjalci predstave
Režija Nina Rajić Kranjac, dramaturg Tibor Hrs Pandur, odrska priredba Tibor Hrs Pandur, Nina Rajić Kranjac, scenografka Urša Vidic, kostumografija Marina Sremac, skladatelj Branko Rožman, lektorica Mojca Marić, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel. Igrajo Vladimir Vlaškalić, Benjamin Krnetić, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik, Matevž Biber, Nataša Matjašec Rošker, Minca Lorenci, Liza Marijina, Gorazd Žilavec. Kvartet Konservatorija za glasbo in balet Maribor: Urban Erker - klarinet, Matic Kavcl - trobenta, Nik Zendzianowsky - evfonij, Domen Baša - harmonika.
