Urška Perenič, literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica in članica programsko-projektne skupine za letošnji Frankfurtski knjižni sejem, kjer bo Slovenija častna gostja, je opozorila, da gre pri izpustitvi Pahorja za zamujeno priložnost. Po njeni presoji bi bilo najprimerneje, da bi Pahorja na sejmu predstavili z različnih vidikov: kot samohodca, tržaškega Slovenca, zamejskega avtorja in hkrati kot svetovnega avtorja, vpetega v večkulturni prostor. "Njegovo 108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem," je povedala in dodala, da morda tiči razlog za neumestitev na seznam v tem, da Pahor ne sodi med tako imenovane "popularne avtorje, ima pa zagotovo opraviti veliko z vprašanjem etike".
Glavni kurator slovenskega nastopa Miha Kovač je ob tem pojasnil, da Pahor za razliko od nekaj drugih preminulih avtorjev - kot so denimo Slavko Grum, Tomaž Šalamun in Maruša Krese - v zadnjih dveh letih ni dobil prevodov v nemščino, imel je tudi le tri prevode v tuje jezike, kar ga uvršča pod petdeseto mesto najbolj prevajanih avtorjev. Pri snovanju programa pa se morajo častne gostje držati pravil, ki jih postavlja sejem: prvo in osnovno pravilo je, da gostja v svojem paviljonu razstavlja prevode del svojih avtorjev in avtoric, ki so izšla pri tujih založbah v zadnjem letu ali dveh. Snovalci programa se ne glede na to zavedajo Pahorjevega pomena za sodobno slovensko književnost, zato ga bodo, skupaj z njegovim najbolj znanim delom Nekropola, v paviljonu s posebno grafično rešitvijo izpostavili kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev, so izpostavili za STA.
Na pobudo nekdanjega kuratorja Igorja Grdine je sicer bila podana pobuda, da bi bil zadnji sejemski dan v Frankfurtu posvečen prav Borisu Pahorju kot eni od zvezd sejma. Kovač je bil o načrtovanju omenjenega dogodka zagotovo obveščen, meni Perenič, "zdaj pa vse tako kaže, da Pahorja očitno na Frankfurtu ne bo".
Kovač še dodaja, da kot kurator ni bil seznanjen z idejo svojega predhodnika, da naj bi bil zadnji dan namenjen Borisu Pahorju, bi pa jo, če bi bil z njo seznanjen, zavrnil. "Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je struktura sejemske publike zadnja dva dneva. Takrat po eni strani sejem preplavijo najstniški ljubitelji mang, fantazije in fantazijske književnosti, zadnji dan pa je sejem celo namenjen tako imenovanemu cosplayu, zato občasno spominja na velik pustni karneval. V tako okolje Boris Pahor kratko in malo ne sodi. Zadnja dva dneva je na sejmu tudi ogromno nemških bralcev knjig, ki pridejo tja predvsem zato, ker jih zanimajo novitete. Posledično bi izpostavitev avtorja brez (novih) knjig v nemščini nanje delovala čudaško," je pojasnil Kovač in dodal, da poleg tega vsebinskega razloga Pahorju ne bi bilo mogoče posvetiti zadnjega dneva tudi zato, ker razpršena struktura sejemskega dogajanja česa takšnega ne omogoča.
