Petra Zemljič
Lutkovno gledališče Maribor (LGM) je v koprodukciji z dunajskim werk89 in Zavodom Kuskus pripravilo novo predstavo, premiera bo drevi na odru Velike dvorane. Predstava se nato seli na Dunaj, kjer bo kar enajst ponovitev v tamkajšnjem gledališču za otroke in mladino Dschungel. Ponočnjaki so zgodba o deklici Tonki, ki se vsak večer, ko se odpravi spat, boji zvokov, ki prihajajo v sobo. Mama ji poskuša ta zvočni svet razložiti s pravljico in Tonka z željo, da bi pregnala strah, v svoji domišljiji ustvari zvočna bitja.
Režiser je Peter Kus, ki je tudi skladatelj in izdelovalec izvirnih glasbil v predstavi. Nazadnje je z LGM sodeloval pri uprizoritvi Snežne kraljice, za zvočno podobo je prejel tudi nagrado na 10. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Peter Kus je zapisal v gledališkem listu: "To niso le zvoki naravnega okolja, temveč predvsem zvoki civilizacije: promet, ropot strojev in tovarn, glasovi in kriki ljudi ter neprestana glasbena podlaga, ki doni iz zvočnikov. Ušesa nimajo vek, da bi jih lahko zaprli. Sluha tudi ne moremo 'obrniti proč', tako kot to lahko storimo s pogledom, zato smo nenehno izpostavljeni hrumenju našega okolja."
O izhodiščni temi pa je dan pred premiero Kus dejal, da je to bila izkušnja otrok, ki jo imajo z zvoki, torej povezava poslušanja in domišljije. "Zvočni svet zbudi domišljijo, posebej ponoči, ko so zvoki redki, okoli nas pa tišina. Zvoki, ki so čez dan potopljeni v dnevni hrup, ponoči strašijo. To je izkušnja, ki jo imamo vsi. Ko se mi je na tej točki pridružila dramaturginja Tery Žeželj, sva kmalu ugotovila, da bi se dalo izhodiščno situacijo razširiti na nekakšno preizpraševanje vpliva, ki ga ima zvok na naše življenje; kako se vsakodnevno z njim soočamo, kaj sploh pomeni, v kaj nas sili in kako ga premagamo. Ozadje zgodbe je abstraktna in zahtevna filozofija zvoka, ki smo jo hoteli postaviti in ki bi bila razumljiva tudi otrokom."
Gregor Lorenci, oblikovalec lutk in tehnolog, je izpostavil, da lutke niso v ospredju, zato se je moral do neke mere avtorsko brzdati in krmariti med polizdelki, ki naj bi bili glasbila, do glavnega karakterja, lutke. "S Petrom v tem smislu drugič sodelujeva. To so kolažne lutke in ves čas sem pazil, da karakter ostane zaključen do konca predstave. Ves čas igramo pingpong."
Predstava je za igralce izjemno zahtevna v glasbenem smislu, saj igrajo na številna glasbila, hkrati pa se odmikajo od klasične lutkovne predstave. Na odru bo 40 inštrumentov, ki so scenski elementi, rekviziti, lutke. Igrajo Urška Cvetko, Elena Volpi, Miha Bezeljak in Michael A. Pöllmann.
