Gredice, na katerih rastejo zimske solate, radič, endivija in zelenjava, kot so brokoli, črni koren, brstični in listnati ohrovt, zelje, cvetača, brokoli, okopljemo in odstranimo plevel ter tla pokrijemo z zastirko iz pokošene trave. Na vrt oktobra presajamo motovilec, medvrstna razdalja naj bo 10 do 15 centimetrov. Prav tako zdaj sadimo čebulček, konec meseca in nato še v začetku novembra sadimo česen, ki bo dal zgodnji spomladanski pridelek. Sadilna brazda naj bo približno dvakrat globlja od višine stroka, za zasajanje pa izberimo sončno gredo, ki jo zastremo s slamo ali pokošeno travo.
Zeleni dogodki
Botanični vrt Univerze v Mariboru, Pivola pri Hočah
• 13. oktobra od 10. do 14. ure: Dan arheologije - življenje, običaji in kulinarika prebivalcev Štajerske v preteklosti. Na prireditvi boste spoznali rastline in pridelke, kakršne so pridelovali naši predniki, ki so živeli v naselbinah na obronkih Pohorja. V sklopu prireditve bodo potekale degustacije kulinaričnih specialitet, ki jih bo pripravila Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem iz Maribora, in delavnice za otroke. Otroci imajo brezplačen vstop.
• 19. oktobra ob 16.30: Jesensko sajenje in zaščita vrtnic, praktičen prikaz bosta vodila Jelena in Simon Škorjanec.
• 25. oktobra ob 16.30: Kompostiranje, delavnica. Pod mentorstvom Primoža Turnška iz Permakulturnega društva Slovenije boste pripravili kompostni kup.
Vstopnina v botanični vrt je 4 evre.
Obdelava tal
Če vam je bliže klasična obdelava prsti, potem vrt pred zimo prekopljite in pognojite. To zlasti velja za težka ilovnata tla. Tudi peščena tla boste spomladi lažje obdelali, če jih boste obdelali in gnojili že jeseni. Za gnojenje uporabite domači kompost ali kupljena organska gnojila. Med temi so najbolj praktična tista v obliki pelet, saj niso težka za premetavanje.
Aronija za boljše zdravje in pestrejši vrt
Razmišljate, katero koristno in privlačno rastlino bi posadili na vrt? Kaj porečete na aronijo? Uživanje domačih plodov aronije je koristno za vse, ki imajo težave z ožiljem, krvnim pritiskom, priporočajo pa ga tudi kot učinkovito sredstvo v boju proti različnim boleznim, kot so vnetje ledvic, čir na želodcu, migrena, sladkorna bolezen … Čaj iz aronije priporočajo pri slabokrvnosti in močnih krvavitvah. Aronija vsebuje vitamine A, C, B9, B2, E, K in zelo veliko vitamina P, ki je pomemben za pravilno delovanje in absorpcijo vitamina C, poleg tega pomaga ohranjati vezivno tkivo. Vitamin P skrbi za dobro prepustnost kapilar in krepi njihove stene. Aronija vsebuje veliko antocianov, ki so vir naravnih antioksidantov, ter betakarotena, tanina in čreslovine. Plodovi aronije so bogati s kalcijem, kalijem, manganom, molibdenom, jodom, fosforjem in železom.
Sajenje in gojenje
Aronijo sadimo jeseni ali spomladi. Rastlina ni le koristna, temveč ima jeseni izjemno dekorativno vrednost, saj se listi čudovito obarvajo. Tri- in štiriletne sadike aronije so že rodne v istem letu. “Če sadimo več rastlin, naj bo razdalja v vrsti 1,5 metra in med vrstami 2,5 metra. Sadimo jo tako globoko, kot je posajena v loncu. Aronija uspeva v vseh tipih tal. Zanjo izberemo sončno lego. Je povsem odporna proti nizkim temperaturam, zelo dobro prenaša tudi sušne razmere. Ob pojavu suše ji dodamo organsko zastirko in poskrbimo za namakanje, saj v času zorenja potrebuje nekoliko več vlage. Za dober pridelek pred sajenjem zemljo globoko prekopljemo in dodamo domač kompost ali kupljena organska gnojila,” poudarja Primož Brezovec iz Zelena sveta.
Najpogostejše sorte
• Nero je sorta aronije, ki v višino zraste od 1,5 do 2 metra. Odlikujejo jo debelejši plodovi, veliki več kot 12 milimetrov, in velika rodnost. Zori konec avgusta. Med vsemi imajo plodovi te sorte največjo vsebnost antioksidantov.
• Viking sodi med okusnejše sorte, grm zraste od 1,8 do 2 metra, plodovi zorijo konec avgusta in v začetku septembra.
• Amit spada med sorte z največjimi plodovi. Zori konec avgusta in v začetku septembra. Rastlina zraste tudi do 4 metre v višino.
• Galicijanka zori v začetku septembra in dosega visoko rodnost. Grm zraste v višino 1,8 do 2 metra.
• Hugin zori od septembra do oktobra. Manjši pokončni grm zraste do 1,3 metra in je primeren tudi za živo mejo ali sajenje v posode.
Sežig obolelih rastlin
Pogosto se zgodi, da jeseni vrta ne pospravimo takoj, in se bolezni paradižnika, kumar in drugih plodovk širijo naprej. Rastline, ki jih je napadla paradižnikova, kumarna ali druga plesen, čim prej odstranite z vrta in sežgite. Obolelih rastlin ne odmetavajte na kompost.
Izkopljemo zelišča
Proti koncu meseca lahko na vrtu izkopljemo šopek peteršilja in drobnjaka, ju presadimo v lonček in postavimo na okno, da bomo v hladnih mesecih imeli vselej pri roki sveža zelišča. Če imamo doma tudi rožmarin, lovor in še kakšno drugo sredozemsko začimbnico, to pravočasno prenesemo v notranje prostore. Sicer pa lahko ta mesec na novo zasnujemo zeliščni vrt: dišavnice, ki so se čez leto bujno razrasle, zdaj izkopljemo, jih razdelimo, jim skrajšamo vejice in koreninske izrastke ter jih na novo posadimo. Na prazna mesta pa posadimo nove dišavnice, denimo vinsko rutico, plahtico, luštrek in ožepek.
Zasajanje v sadnem vrtu
Oktobra sadimo jagodičje, gojeno v loncih. Najbolj priljubljene so maline, ribez, sibirske borovnice, ameriške borovnice, aronija, šisandra, goji jagode, rakitovec, robide, šmarna hrušica, novejše sorte malin ter bavarski in sibirski kivi. "Zadnja leta ljubitelji rastlin zelo radi sadijo nizke kompaktne sorte malin, robid in ameriških borovnic v cvetlične lonce ali visoke grede na urbanih območjih. Preverjeni in odlični nizki sorti maline sta Ruby Beauty, ki zraste do enega metra, in Yummy, ki zraste le 45 centimetrov. Poleg kompaktnih malin je na tržišču tudi nova zelo nizka sorta robide brez trnov Purple Opal, ki zraste do približno 0,5 metra in je primerna za sajenje v cvetlične lonce in korita," našteva Primož Brezovec iz Zelenega sveta. Za sajenje v lonce so primerne tudi nekatere sorte ameriške borovnice, kot so Top Hat, Northblue, North Country in pisanolistna sorta Flamingo, našteva sogovornik. "Bistveno je, da že na začetku rastlini namenimo čim več prostora in primerno veliko posodo, da je ne preraste že v prvem mesecu, sicer bo kmalu izčrpana. Potem ko smo pobrali plodove ali spomladi, rastlino po potrebi presadimo v večji lonec, lahko pa jo redno dognojujemo v rastni dobi in za presajanje poskrbimo vsakih nekaj let. Pomaga tudi dodajanje komposta na vrhu lonca. Predvsem med cvetenjem in dozorevanjem plodov pazimo, da je substrat vselej vlažen, saj je to občutljivo obdobje in bi pretirana suša lahko povzročila poškodbe in manjši pridelek," opozarja Brezovec.
Nova trgovinica z lokalnimi pridelki v središču Maribora
V kletni etaži Trgovsko-poslovnega centra City je Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru nedavno odprla trgovinico Meranovo, kjer so obiskovalcem na voljo izdelki, pridelani na kmetijskih površinah te fakultete. V trgovinici Meranovo trenutno ponujajo zelenjavo iz ekološke predelave, jabolka s certifikatom izbrana kakovost (zlati delišes, jonagold, gala, elstar, pinova, fuji in braeburn), 100-odstotno bučno olje, jabolčni kis, jabolčni sok, ajdovo moko in ajdovo kašo, pražena in čokoladirana bučna semena, jabolčne krhlje, vino iz Vinske kleti Meranovo ter žganja in likerje. Trgovinica Meranovo je med tednom odprta od 8. do 17. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure.
Kalij za trpežno trato
Minuli mesec smo polagali in sejali trato, oktober pa je primeren za košnjo in pripravo trate za zimo. Mlado travo pokosimo, ko zraste do višine osmih centimetrov. Tudi zelenica, ki že dlje krasi okolico, je po poletni suši lepo ozelenela in jo bomo pred zimo še nekajkrat pokosili. Preden se lotimo košnje, počakajmo, da se rosa posuši, višino košnje pa nastavimo na okrog štiri centimetre. Tik pred dežjem trato dognojimo s kalijevim gnojilom, da se okrepi koreninski sistem in da bodo travne bilke odpornejše proti mrazu. Kalija je veliko v lesnem pepelu in gnojilu iz alg. Tudi prezračevanje bo zelenici dobro delo. Za to so primerne votle vile ali strojni prezračevalnik, v luknjice v tleh pa nasujemo kremenčev pesek. Z rednim odstranjevanjem odpadlega listja bomo prav tako poskrbeli za zdravo zelenico.
Sajenje trajnic in dvoletnic
Oktobra je še zmeraj primeren čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Prav tako je v začetku meseca dobro posaditi mačehe v kombinaciji z nekaterimi nizkorastočimi trajnicami, denimo jesenskim vresjem, iskrivko in šaši. Mačehe so primerne tako za sajenje na gredice, na pokopališča kot za balkonska korita. Ustreza jim odcedna, vendar vselej malce vlažna prst.
Prezimovanje posodovk
Jeseni je treba občutljive posodovke spraviti na hladen (temperatura okrog 8 ºC) in svetel prostor. Spreminjalke (lantana), fuksije, angelske trobente in marjetice čez zimo postavimo v prostor, kjer ni nevarnosti pozebe. Sredozemske rastline, kot so oleander, figa in citrusi, so nekoliko manj občutljive za mraz in prenesejo temperaturo okrog -5 ºC. Zato jih lahko pustimo zunaj nekoliko dlje in jih ob napovedanem mrazu postavimo v rastlinjak s temperaturo od 2 do 8 ºC. Posodovke se čez poletje bujno razrastejo, zato jih moramo jeseni prirezati vsaj toliko, da jih bomo laže postavili v prezimovališče. Poprej še temeljito preverimo, ali so katero od rastlin morebiti napadli škodljivci (uši, bela mušica na fuksijah) ali bolezen. Takrat uporabimo ustrezna škropiva, če pa težav kljub temu ne bomo mogli odpraviti, rastlino raje zavrzimo in spomladi kupimo novo. Prav tako je dobro počakati vsaj toliko, da rastline pred zimskim počitkom odvržejo liste, ker bodo potrebovale manj svetlobe in toplote. Ovenele in suhe liste odstranimo. Najprimernejši za prezimovanje rastlin so slabo ogrevani (od 5 do 10 ºC) in svetli prostori. Posodovke v prezimnem prostoru precej manj zalivamo ter jim vso jesen in zimo redno odstranjujemo posušeno listje in cvetove. Temnejši ko je prostor, manj vlage potrebuje rastlina čez zimo.