Naj bo vrt še tako majhen, trata zahteva veliko nege. Poleg redne košnje in urejanja robov potrebuje tudi zračenje, odstranjevanje plevela in mahu, grabljenje ter dognojevanje.
Poleti naj bo košnja višja kot spomladi
Kako pogosto moramo kositi trato, je odvisno od uporabe površine, sorte trave in vremenskih razmer. Stebla travnatih bilk na okrasnih površinah naj bodo spomladi in jeseni dolga 3-4 cm, poleti pa 5-7 cm. Na zelenici, ki jo uporabljamo za športne igre, poskrbimo, da bo poleti višina trave 6-8 cm (spomladi in jeseni 4-4,5 cm). Kosimo takrat, ko dolžina trave za polovico preseže priporočljivo višino. In da bo košnja prijetna in čim manj naporna, si priskrbimo ustrezno kosilnico.
Za vsako delo se prava kosilnica najde
Kosilnico za trato kupujemo za več let, zato naj bo optimalno izbrana, pri čemer upoštevamo več dejavnikov. "Bencinske kosilnice so primerne za košnjo velikih površin nad 600 m2, je pa cena višja in vzdrževanje zahtevnejše. Poleg tega so glasne in vibrirajo, kar ni najbolj prijetno za roke. Električne kosilnice so odlične za srednje velike vrtove, akumulatorske kosilnice pa za manjše površine do 400 m2. Hkrati so tišje in zato idealne za strnjena naselja. Njihova največja prednost v primerjavi z bencinskimi pa je, ko kosimo teren pod naklonom," pojasnjujejo strokovnjaki iz podjetja Robert Bosch, kajti akumulatorske kosilnice odlikuje majhna teža, prav tako ni kablov, ob katere bi se spotaknili.
Več kot le košnja
Poleti trata potrebuje posebno nego, da ohrani zdrav in lep videz. Med ključnimi opravili so:
• Pravilna košnja. Kosite trato redno, vendar ne prekratko. Idealna poletna višina rezi je okoli 5-7 cm, kar pomaga pri zmanjšanju stresa zaradi vročine.
• Redno zalivanje. Kadar ni dovolj dežja, trata potrebuje tudi zalivanje. Poleti zalivajte trato zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da zmanjšate izgubo vode zaradi izhlapevanja. Trato zalijte globoko, vendar ne prepogosto, da spodbudite globoko rast korenin. Deževnica, ki jo zbiramo v zalogovnikih, je dragocena mehka voda, ki je najprimernejša za zalivanje vrta in zelenice.
• Gnojenje. Do konca junija uporabite poletno gnojilo, ki vsebuje manj dušika in več kalija. Kalij pomaga krepiti korenine in izboljšuje odpornost trate pred vročino in sušo. Po gnojenju je treba trato zaliti.
• Zračenje. Če je trata zelo zbita, jo zračite z vilami ali posebnim orodjem za zračenje. To omogoča boljši pretok vode, zraka in hranil do korenin.
• Nadzor plevela in škodljivcev. Redno preverjajte trato za plevel in škodljivce. Odstranjujte plevel ročno ali uporabite ustrezne pripravke, če je to potrebno.
• Mulčenje. Po košnji daljše trave je priporočljivo odstraniti odkos. Če je odkosa malo ali če uporabljate robotsko kosilnico, ki redno vzdržuje trato, pa lahko odkos pustite na trati, saj deluje kot naravni mulč, ki zadržuje vlago in vrača hranila v zemljo.
Z nitko do manj dostopnih kotičkov
Na marsikaterem vrtu so predeli trate, ki so s klasično kosilnico skoraj nedostopni, zato si je tam treba pomagati drugače. "Kakovostna akumulatorska kosilnica z nitko je popolna rešitev za urejanje robov, obrezovanje šopov trave v bližini ograj in stebričkov ter na težje dostopnih predelih. Primerna je tudi za košnjo visoke trave na srednje velikih in velikih vrtovih ter odstranjevanje plevela z dvorišča," naštevajo v podjetju Robert Bosch.
Zaželeno je, da je takšna kosilnica združljiva z akumulatorskimi baterijami in polnilniki iz 18V akumulatorskega sistema ter tudi z akumulatorskim sistemom združenja AMPShare, ki povezuje več različnih blagovnih znamk. Vzdržljivost baterije je odvisna od gostote in višine trave ter količine plevela.
"Priporočljivo je, da imate vsaj dve bateriji, da se med delom ena baterija polni, medtem ko druga dela," svetujejo strokovnjaki iz podjetja Robert Bosch.
Kompostiranje trave
Pokošeno travo lahko odlagamo na kompost, vendar naj bo trava pred kompostiranjem nekoliko posušena. Obvezno jo vselej pomešamo z drugim kompostnim materialom, sicer bi se debeli sloji trave sprijeli in se težko razkrojili. Na kup spadajo tudi drobno zrezane oziroma zmlete veje žive meje, listje, cvetje, stebla in listi vrtnin, če ti niso okuženi z boleznimi in škodljivci. Kadar so ostanki rastlin okuženi z boleznimi ali škodljivci, jih odvrzimo med odpadke. Tudi jajčne lupine, kavna usedlina in čajne vrečke so primerne za kompostiranje.