Jasna Marin
Čebulo, ki ste jo posejali ali sadili spomladi, je treba zdaj opleti - ne okopavati, samo opleti, da ne poškodujete čebul. V juniju še osujte fižol, lečo, čičeriko in stebelno zeleno za beljenje. Na prazne gredice sadite solate in kapusnice, zlasti brstični ohrovt. Tudi fižol se še lahko sadi, vendar ga je treba redno zalivati. Poskrbite, da bodo gredice ves čas polne, saj s tem zagotovite neprekinjeno pridelavo in izkoristite ves razpoložljiv prostor.
Če ste krompir sadili v maju, ga osujte pred strnitvijo vrst. Še vedno lahko sadite sladki krompir in sejete pozno korenje ter črno redkev. Do 24. junija je čas za nabiranje belušev, po koncu sezone pa tla okrog njih pognojite. V drugi polovici meseca se konča tudi žetev rabarbarinih stebel. Rabarbari odrežite cvetne nastavke, da rastlina ne bo porabljala energije za tvorbo semen, zemljo okrog rabarbare pa zastrite s kompostom.
Solate za lahkotne obroke
Junija je idealen čas za sajenje solat, in če jih imate zelo radi, je priporočljivo, da sadike sadite na gredice vsak teden. Pri glavnatih solatah sta nadvse priljubljeni braziljanka in masaida, ki ju lahko sadite vse leto, enako velja za krhkolistno solato canasta. Tudi gentila se dobro obnese. Pa še ledenko lahko sadite na vrt v juniju, saj dobro prenaša vročino. Sadite lahko tudi gentilo, ki je znana po tem, da ohranja odprto listno rozeto. Setev radiča in endivije opravite šele v drugi polovici tega meseca. Junij je namreč neugoden za presajanje sadik radiča in endivije. S presajanjem sadik radiča in endivije zato počakajte do prihodnjega meseca, sicer od njiju ne boste imeli veliko pridelka, pa še v cvet bosta silila.
Poskrbite za vlažna vrtna tla
Vroči dnevi na zelenjavnem vrtu zahtevajo redno namakanje tal. Zalivanje rastlin je priporočljivo v zgodnjih jutranjih urah, saj se čez dan tla segrejejo, čez noč pa ohladijo. Ob jutranjem namakanju izhlapi manj vode v primerjavi z namakanjem zvečer. Rastlinam omogočite dovolj časa, da absorbirajo vodo in si naberejo moči za prihajajoči dan. Da vam po vrtu ne bo treba hoditi z zalivalko ali dolgo stati ob njem s cevjo za zalivanje v rokah, si lahko omislite samodejni zalivalnik. Ta je primeren za optimalno zalivanje zelenjavnih in cvetličnih gredic - brez ustvarjanja luž.
Senčenje vrta naj postane stalnica
Koristno je, če o svojem vrtu razmišljate dolgoročno in vanj umestite trdno in fiksno kovinsko ogrodje, prek katerega napeljete mrežo proti toči, ki rastline tudi senči. Tako bo stres zaradi vročine manjši, delo v vrtu pa lažje tudi v poletnem času.
V rastlinjaku je senčenje nujno že pozno spomladi. Mrežo proti toči je na rastlinjak priporočljivo napeti že v aprilu ali maju. Tako se rastline bolje razraščajo in utrpijo manj stresa zaradi močnega sonca. Poleg zaščite pred soncem in točo, mreža tudi zmanjšuje poškodbe zaradi vetra in zagotavlja bolj enakomerne rastne pogoje.
Ko izbirate mrežo, upoštevajte, da so različne vrste mrež primerne za različne namene. Mreže z večjo gostoto zagotavljajo boljšo zaščito pred soncem, vendar lahko zmanjšajo količino svetlobe, ki pride do rastlin. Zato je pomembno najti pravo ravnovesje med senčenjem in dostopom svetlobe. Poleg tega bodite pozorni na kakovost materiala, da zagotovite dolgotrajno in zanesljivo zaščito.
Senčenje rastlin ne pomaga le pri zmanjševanju vročinskega stresa, ampak tudi izboljšuje splošno mikroklimo v rastlinjaku ali na prostem vrtu. Dolgoročno načrtovanje in uporaba senčil ter mrež proti toči bosta vašemu vrtu prinesla številne koristi, vključno z zmanjšanjem potreb po zalivanju, zaščito pred ekstremnimi vremenskimi pogoji in lažjim vzdrževanjem vrta. S tem boste zagotovili bolj zdrave in bujne rastline ter bogatejši pridelek.
Zastiranje tal
Če pozabite na zastiranje tal, se to vsekakor pozna pri slabši kondiciji rastlin. Zastiranje v poletnem času je eden od pogojev za dobro uspevanje vrtnin. Za zastirko in vlago pod njo so v vrtu najbolj hvaležne paprike in kumare, medtem ko paradižniki zahtevajo nekoliko manj vode. Tudi jajčevci so hvaležni za dobro oskrbo z vodo. Zastirka iz organske mase pomaga zmanjšati porabo vode in ohranja tla rahla.
Zastiranje tal ima več koristi. Poleg zadrževanja vlage, zmanjšuje tudi rast plevela, kar pomeni manj dela za vrtnarja. Prav tako pomaga uravnavati temperaturo tal, kar je še posebej pomembno v vročih poletnih mesecih, saj preprečuje pregrevanje koreninskega sistema.
Za najboljše rezultate uporabite različne vrste organske zastirke, kot so pokošena trava, listje, slama ali kompost. Vsaka vrsta ima svoje prednosti, zato je kombinacija različnih materialov lahko še bolj učinkovita. Redno preverjajte stanje zastirke in jo po potrebi obnavljajte, da ohranite njeno učinkovitost skozi celotno rastno sezono.
S tem pristopom boste zagotovili boljše pogoje za rast vaših vrtnin, kar bo prispevalo k obilnejšemu in bolj zdravemu pridelku.
